Negativen odziv leve opozicije na poziv k ukrepanju proti napadom na drugače misleče začinjen z novo mazaško akcijo

Vir: Twitter profil Alena Salihovića
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko so stranke koalicije predlagale, da je skrajni čas, da državni zbor prevzame aktivnejšo vlogo pri preganjanju ekstremističnih skupin, napadov na državljane in organizacije, je pobuda pri strankah leve opozicije naletela na izjemno medel odziv. Ti so namreč ocenili, da gre za "preusmerjanje pozornosti".

A dejstvo je, da se napadi dogajajo tako redno, da jim je v resnici težko odvrniti pozornost. Pustiti, da se nadaljujejo in ob tem ne ukrepati, je neodgovorno in ima lahko za državo, kjer takšni dogodki postajajo nekaj normalnega, hude posledice - tudi za tiste, ki se jim danes ne zdijo vredni pozornosti, pišemo v komentarju.

Zadnja mazaška akcija: Matej Tonin na cerkvi na Rožniku


Današnja žrtev mazaške akcije je nedavno obnovljena cerkev na Rožniku, na katero so neznanci nalepili podobo predsednika NSi in obrambnega ministra Mateja Tonina.



Ob tem Tonin opozarja tudi, da se je sovražni govor, ki ga srečujemo na vseh ravneh javne debate, že začel kazati tudi v vandalizmu. Prav tako lahko takšno stopnjevanje vodi v dejanja, v katerih ne bo ogroženo le imetje, temveč tudi človeška življenja. Po njegovem mnenju je edina rešitev za nastalo situacijo v strpnosti, dialogu in sodelovanju.

SDS, NSi, SMC in SNS za ukrepanje proti napadom in kulturnejšo retoriko


Spoznanje, da gredo stvari predaleč, je bilo izpostavljeno tudi v parlamentu. Stranke SDS, NSi, SMC in SNS ter poslanca manjšin so odločno pozvale k umiritvi retorike in bolj strpnemu, spoštljivemu in kulturnemu izražanju najprej v parlamentu, a tudi k preiskavam in ukrepanju ob vseh preteklih napadih.


Opozicija o preusmerjanju pozornosti


Kljub vsemu odziv leve opozicije na pobudo deluje, kot da ta v vse bolj sovražni retoriki in številnih napadih ne vidi sploh ničesar spornega, kot da vse skupaj sploh ni vredno pozornosti.

Tako je za poslanca stranke Levica Mateja T. Vatovca poziv koalicije "poskus odmika od vseh afer, povezanih s korupcijo te vlade". Podobno mnenje je v izjavi za RTV Slovenija navedel tudi poslanec SD Marko Koprivc. Tudi po njegovem mnenju gre za preusmerjanje pozornosti od ministra Janeza Ciglerja Kralja, prav tako ne podpirajo, da bi policiji nalagali, "kaj naj počenja in koga naj preiskuje". Poslanka LMŠ Jerca Korče pa je ocenila, da bi bilo dobro, če bi predstavniki koalicije čas, namenjen tej seji, namenili za to, da postavijo ogledalo samim sebi.

Od "performansov" do kljukastih križev


Spomnimo, v zadnjih mesecih smo videli več napadov na stavbo ministrstva za kulturo, pa na zaposlene na tem ministrstvu, od "performansov", ki so zaposlenim grozili s smrtjo pa do indvidualnih napadov na ministra, njegov dom in posamezne uslužbence.

V sklopu protestov so bili napadov tako s pozivi na plakatih deležni predsednik vlade, pa ministri in posamezniki, ki so odločali o ukrepih. Prav tako smo videli napade na novinarje, pa tudi na policiste in celo častno gardo.

Grožnje in napade so doživeli strokovnjaki, ki so v prvih vrstah boja proti epidemiji, tako zaposleni v posameznih zdravstvenih domovih kot tudi voditelji pomembnih zdravstvenih ustanov in skupin (npr. Bojana Beovič, Milan Krek, Aleš Rožman ...), prav tako tudi nekdanji vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Številne grožnje na različne načine so doživeli tudi poslanci, predvsem strank SMC in Desus.

Videli smo mazaške akcije s kljukastimi križi so se pojavile na posameznih domovih, institucijah, pa tudi na pročelju Zavoda Iskreni, ki je bil deležen številnih napadov. Videli smo napade na duhovnike in skrunjenje freske na ljubljanski stolnici in napisa Zavoda Živim. Seznam bi lahko še nadaljevali.



KOMENTAR: Uredništvo
Nič več le virtualno, napadi so vse bolj del realnosti
Neprimerni izpadi in napadi so postali že skoraj nekaj vsakodnevnega, kar je močno sporno, saj se na tak način tudi normalizirajo. Zidovi cerkva, javnih institucij in domov posameznikov postajajo vse bolj podobni zidovom družabnih omrežij. S to razliko, da so kljukasti križi na družabnih omrežjih navadno izbrisani s pomočjo algoritmov, medtem ko se pri mazaških akcijah in napadih strah in škoda iz virtualnega seli v realni svet, kjer so s strani neznancev, ki jih policija le redko najde, večkrat uničeni kulturni spomeniki in drugi objekti. Vse to je nemogoče gledati, brez da bi ukrepali, saj smo praktično že pri napadih na konkretne ljudi. Pustiti, da se nadaljujejo in ob tem ne ukrepati, je neodgovorno in ima lahko za državo, kjer takšni dogodki postajajo nekaj normalnega, hude posledice - tudi za tiste, ki se jim danes ne zdijo vredni pozornosti. Da v številnih napadih stranke leve opozicije ne vidijo nič spornega, je povedno predvsem ob dejstvu, da same seje odborov DZ zahtevajo na primer že ob dogodkih, kot je odvzem statusa enemu kulturniku.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike