Neformalni vrh voditeljev EU: Madžarska ima vse več zaveznikov, Šarec spoznal Plenklovića
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Včeraj se je v Salzburgu začelo neformalno srečanje voditeljev EU, ki ga gosti avstrijski kancler Sebastian Kurz. Na srečanju je bilo govora predvsem o usodi EU, ki se sooča z migracijami in posledicami Brexita.
Srečanje se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Zanj je bilo neformalno srečanje prva pot v tujino. Kljub trenutno vroč temi o usodi arbitraže med Slovenijo in Hrvaško, pa je bilo to vprašanje postavljeno na stranski tir.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v govoru, ki je potekal v sklopu migracij, poudaril, da se mora "vojna" med Italijo in Madžarsko na eni in Nemčijo in Francijo na drugi strani, čimprej končati. "Ne moremo več biti razdeljeni na te, ki poskušajo rešiti problem migracij in te, ki migracije izkoriščajo za politične namene," je svoje stališče še predstavil Tusk.
Avstrija, Italija, Madžarska in Poljska bi rade okrepile nadzor na zunanjih mejah, glede razporeditve migrantov po Evropi pa niso zedinjene. Italija si želi razdelitev migrantov, medtem ko Madžarska in Poljska to strogo zavračajo.
Zbrane je presenetil tudi veto Bolgarije, ki ga je ta izglasovala glede sankcij za madžarske kršitve evropskih vrednot in prava. "Menimo, da so sankcije kršitev suverenosti držav članic EU," je dejal bolgarski obrambni minister Krasimir Karakachanov. "Danes Madžarska, jutri Poljska in nekega dne je lahko v isti situaciji Bolgarija," je opozoril Karakachanov in dodal, da morajo države osrednje in vzhodne Evrope biti solidarne, saj imajo podobne probleme.
Britanska predsednica vlade Theresa May, ki skrbi za izvedbo Brexita je predstavila Chequers načrt za ureditev trga po izhodu Velike Britanije iz EU. V njem predlaga, da bi Velika Britanija prevzela evropska pravila glede trgovine in dobrin, ne bi pa se držala pravil glede storitev. Poleg tega Mayeva predlaga uporabo tehničnih pripomočkov za nadzor na bodoči evropski meji med Severno Irsko in Irsko.
Evropska komisija kot kompromis za situacijo na Irskem predlaga premik evropske meje na irsko morje, s čimer pa se Velika Britanija ne strinja. "Predlog Komisije pomeni razdelitev Združenega Kraljestva na dve carinski enoti, kar ni optimalno," je povedala Mayeva in voditelje držav vprašala, če bi sami pristali na to.
Dogovor o Brexitu je, po besedah Jean-Claude Junckerja, še vedno zelo daleč od realizacije, čas pa se hitro izteka. Brexit je potrebno izpeljati do marca 2019.
Za Marjana Šarca je bil to prvi obisk v tujini, odkar je nastopil funkcijo predsednika vlade. Ob tej priliki sta se spoznala s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Čeprav ni šlo za prvo dvostransko srečanje, sta se voditelja dotaknila vprašanja arbitraže, ki je po razkritju mnenja pravne službe Evropske komisije, ponovno razburila javnost. "Želimo priti do rešitve, s katero bosta zadovoljni tako Slovenija kot Hrvaška," je jasno stališče Hrvaške predstavil Plenković.
Razkritje, ki ga je objavil Spiegel in meče slabo luč na komisijo, je presenetilo Šarca. Usodo arbitraže je komentiral z argumentom pravne države."Mi smo država, ki spoštuje vladavino prava. Ker se nismo prej dogovorili, smo šli na sodišče. Sodišče je odločilo in Slovenija zagovarja vladavino prava."
Včeraj se je v Salzburgu začelo neformalno srečanje voditeljev EU, ki ga gosti avstrijski kancler Sebastian Kurz. Na srečanju je bilo govora predvsem o usodi EU, ki se sooča z migracijami in posledicami Brexita.
Srečanje se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Zanj je bilo neformalno srečanje prva pot v tujino. Kljub trenutno vroč temi o usodi arbitraže med Slovenijo in Hrvaško, pa je bilo to vprašanje postavljeno na stranski tir.
Glavna tema pogovorov migracije
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v govoru, ki je potekal v sklopu migracij, poudaril, da se mora "vojna" med Italijo in Madžarsko na eni in Nemčijo in Francijo na drugi strani, čimprej končati. "Ne moremo več biti razdeljeni na te, ki poskušajo rešiti problem migracij in te, ki migracije izkoriščajo za politične namene," je svoje stališče še predstavil Tusk.
Avstrija, Italija, Madžarska in Poljska bi rade okrepile nadzor na zunanjih mejah, glede razporeditve migrantov po Evropi pa niso zedinjene. Italija si želi razdelitev migrantov, medtem ko Madžarska in Poljska to strogo zavračajo.
Zbrane je presenetil tudi veto Bolgarije, ki ga je ta izglasovala glede sankcij za madžarske kršitve evropskih vrednot in prava. "Menimo, da so sankcije kršitev suverenosti držav članic EU," je dejal bolgarski obrambni minister Krasimir Karakachanov. "Danes Madžarska, jutri Poljska in nekega dne je lahko v isti situaciji Bolgarija," je opozoril Karakachanov in dodal, da morajo države osrednje in vzhodne Evrope biti solidarne, saj imajo podobne probleme.
Predsednik vlade @sarecmarjan je na neformalnem zasedanju voditeljev EU poudaril pomen učinkovitega varovanja zunanje meje in krepitve sodelovanja z državami Zahodnega Balkana pri soočanju z varnostnimi in migracijskimi izzivi. https://t.co/sIvwBSzRLT pic.twitter.com/CNEkVrsy43
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) 20 September 2018
Theresa May si želi Chequers načrt
Britanska predsednica vlade Theresa May, ki skrbi za izvedbo Brexita je predstavila Chequers načrt za ureditev trga po izhodu Velike Britanije iz EU. V njem predlaga, da bi Velika Britanija prevzela evropska pravila glede trgovine in dobrin, ne bi pa se držala pravil glede storitev. Poleg tega Mayeva predlaga uporabo tehničnih pripomočkov za nadzor na bodoči evropski meji med Severno Irsko in Irsko.
Evropska komisija kot kompromis za situacijo na Irskem predlaga premik evropske meje na irsko morje, s čimer pa se Velika Britanija ne strinja. "Predlog Komisije pomeni razdelitev Združenega Kraljestva na dve carinski enoti, kar ni optimalno," je povedala Mayeva in voditelje držav vprašala, če bi sami pristali na to.
Dogovor o Brexitu je, po besedah Jean-Claude Junckerja, še vedno zelo daleč od realizacije, čas pa se hitro izteka. Brexit je potrebno izpeljati do marca 2019.
Šarec spoznal Plenkovića
Za Marjana Šarca je bil to prvi obisk v tujini, odkar je nastopil funkcijo predsednika vlade. Ob tej priliki sta se spoznala s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Čeprav ni šlo za prvo dvostransko srečanje, sta se voditelja dotaknila vprašanja arbitraže, ki je po razkritju mnenja pravne službe Evropske komisije, ponovno razburila javnost. "Želimo priti do rešitve, s katero bosta zadovoljni tako Slovenija kot Hrvaška," je jasno stališče Hrvaške predstavil Plenković.
Razkritje, ki ga je objavil Spiegel in meče slabo luč na komisijo, je presenetilo Šarca. Usodo arbitraže je komentiral z argumentom pravne države."Mi smo država, ki spoštuje vladavino prava. Ker se nismo prej dogovorili, smo šli na sodišče. Sodišče je odločilo in Slovenija zagovarja vladavino prava."
Prva izjava Šarca po zasedanju liderjev EU: "Jah, vrh kot vrh."
Jah, dno kot dno.
— Darko Mrsic (@DarkoMrso) September 20, 2018
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
7 komentarjev
STAJERKA2021
Ampak na sliki pa se je prištulil k Merklci. Jelinčič je v eni od pogovornih oddaj dobro ocenil, da je naša politika v prejšnjem mandatu, tekala v Rusijo, ni pa izkoristila GLAVNEGA aduta z ZDA, to je z Melanijo. Verjamem, da bi vsaka druga država naredila iz tega dobro zgodbo. Nasprotno, naši velecenjeni mediji so je blatili na VSE MOŽNE NAČINE, namesto da bi bili ponosni. SRAM NAS JE LAHKO! ZA SVINJE NISO BISERI!
Kraševka
HRVAŠKA POSTAVLJA NA VISOKA POLITIČNA MESTA SPOSOBNE LJUDI IN PREDVSEM domoljube.
Ko bo tako tudi v Sloveniji, nas bo SVET bolj spoštoval in UPOŠTEVAL. Ni dovolj, da vlada NEJANŠA.
Potrebujemo veliko več !
Alojzij Pezdir
Medtem, ko naši medijski maserji javnega mnenja povsem "rumeno" glasno ugibajo, ali se je med prvim srečanjem med Šarcem in Plenkovićem na solnograškem pokazala kaka obetavna "iskrica", je hrvaška zunanja ministrica uradno obiskala ameriškega zunanjega ministra in diplomatsko še naprej brez medijskega hrupa utrjevala nujno politično zaledje mednarodne politične podpore za uveljavljeno politiko hrvaške vlade.
Ko so naši mediji bruhali iz vseh orožarn koordiniranega populističnega sovražnega govora proti kandidaturi sedanjega ameriškega predsednika Trumpa, je hrvaška predsednica odšla na zasebni obisk v Trumpov volilni štab in si že predčasno zagotovila podporo ZDA za trda in trdna stališča RH v zvezi z arbitražo.
To sta le dva naključna dokaza velikih razlik v pojmovanju aktivne multilateralne politike in diplomacije med Slovenijo in Hrvaško, v ravnanju najvišjih državnih predstavnikov ter v odzivanju medijskega zaledja obeh držav.
In rezultati te različnosti med doktrinama in delovanjema obeh političnih elit ter agit-propovskih zalednih sil so več kot očitni v "stabilni" mednarodni izolaciji RS, njene politike in diplomacije tako znotraj skupnosti EU kot v obrambnem zavezništvu Nato, da o širših razsežnostih OZN sploh ne izgubljamo besed.
STAJERKA2021
Hvala vsem, ki ste na dan volitev ostali doma! Tega sprenevedanja okrog migracij je počasi konec, z ozirom na rezultate po Evropi, kako odlično se vklapljajo migranti v državah, katere so izbrali (migrantski turizem). Orbanu na skrivaj vsi pritrjujejo, da ima prav, samo ne vem zakaj ga bolj masovno ne podpirajo njegove drže, ki IMA REZULTATE.
MEFISTO
"Kljub trenutno vroč temi o usodi arbitraže med Slovenijo in Hrvaško, pa je bilo to vprašanje postavljeno na stranski tir. "
Za božjo voljo, za koga je pa to vroča tema?
Samo za Slovensko levico, ki je z neumnimi dejanji in izjavami zavozila arbitražni postopek, ki je bil popolnoma nepotreben.
Rajko Podgoršek
V teh težkih časih bi morali imeti za premierja težkokategornika z znanem tujih jezikov in mednarodnimi izkušnjami (politika, gospodarstvo, bančništvo, ni važno). Ne pa bumbarja, ki je župan manjšega provincialnega kraja, ki na državni ravni na nobenem resorju nikoli ni nosil nobene odgovornosti, nekoga ki nima pojma o mednarodnih odnosih, ekonomiji in pravu in nekoga, ki ima slabo znanje tujih jezikov. Ugotavljam, da nas Hrvati in Srbi na tem področju posekajo na celi črti. Slovenci so prekleto naivni, če mislijo, da slab politični kader za visoko politiko, da dobre rezultate državne politike.
Zadeve gredo navzdol big time. Od Drnovška in Rupla, ki sta bila politična prvokategornika, do mednarodno uveljavljenega bankirja Bajuka, do solidnega Janše, potem gre malce navzgor do uveljavljenega politika Pahorja, potem pa padec do nesojenega mandatarja Jankovića, ki ne govori angleško in ne zna vklopiti računalnika, do nesojene komisarke Bratuškove, ki ne razume mednarodne politike in prav tako govori polomljeno angleščino s katero nas je blamirala v EU, do le korektnega a medlega Cerarja in do komedianta in neizkušenega politika Šarca. Slovenci vi kar volite naprej, vi kar, samo ne misliti, da vas bo kdorkoli poslušal.
Teodor
Rokc, Pahor je mogoče releativno dober predsednik republike (glede na pacienta pred njim), kot premier in dejanski vodja države pa je bil popolen fiasko. Prav on nas je spravil v godljo z arbitražnim sporazumom in zaigranjem edine karte, ki jo je imela Slovenija proti Hrvaški - vstopom v EU.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.