Ne samo vinjete, v Avstriji precej cenejše tudi gorivo. Koliko državna blagajna izgubi na delavcih migrantih?
POSLUŠAJ ČLANEK
Približno 20 tisoč Slovencev, ki se dnevno vozi na delo v Avstrijo, zagotovo slovenske bencinske črpalke obišče zgolj izjemoma, oziroma v skrajni nuji. Cena goriva v Avstriji je namreč, kljub nereguliranim cenam, občutno nižja kot v Sloveniji.
Brez da upoštevamo tranzicijski tovorni promet, ki rezervoarje večinoma polni zunaj naših meja, tako Državna blagajna na delavcih migrantih, ob predpostavki, da v povprečju opravijo 20 tisoč kilometrov, letno izgubi 20 milijonov evrov od trošarin in drugih davščin na gorivo.
Bi v slovenski proračun lahko povečal svoje prihodke, če bi bile cene goriva nižje? Vprašanje se zdi provokativno, na prvo žogo bi zagotovo rekli ne. Višje cene goriv kot posledica višjih trošarin v osnovi zagotovo dvignejo davčne prihodke.
To potrjeno velja zlasti za večje države, Nemčijo, Italijo, Francijo in Španijo. Kaj pa, če je država majhna? V tem primeru se situacija malenkost bolj zaplete. Kajti prav tako, kot z njim lahko obiščemo cenejšo trgovino, lahko tudi cenejši bencinski servis.
Dolga leta je veljalo, da so cene goriva pri nas nižje kot v sosednjih državah. Pri tem je bila razlika tradicionalno največja ob meji z Italijo. Za italijanske voznike so bile cene goriva pri nas tako ugodne, da se jim je splačalo pripeljati čez slovensko mejo iz nekaj deset kilometrov oddaljenih krajev. Danes te razlike niso tako velike, saj je Italija po nekaj letih množičnega bencinskega turizma ugotovila, da se ji to ne izplača, ter cene goriv v obmejnem pasu znižala. Gorivo je sedaj pri nas še vedno cenejše, a več deset kilometrska vožnja se ne izplača več. Posledično je poraba na njihovih servisih narasla, s tem pa tudi njihovi proračunski prihodki.
Desetletje kasneje je do podobne situacije prišlo na naši severni meji. Razlike sicer uradno niso tako velike. Po podatkih AMZS je mogoče prihraniti do približno desetih centov pri litru, odvisno od dneva in bencinskega servisa. A praksa (spodnja fotka) kaže, da so razlike v ceni včasih tudi do 30 centov na liter goriva. Cene goriv pri naših severnih sosedih namreč niso regulirane, trgovci si maržo postavljajo sami. Kar obenem pomeni, da lahko tank svojega vozila, zlasti ob avtocestah, napolnimo tudi dražje.
Če sledimo uradnim podatkom, je v obmejnem pasu mogoče prihraniti približno štiri do pet evrov, če natočimo poln 50 litrski tank goriva. Verjetno premalo, da bi se splačalo zapeljati do meje iz oddaljenejšega kraja, na primer Maribora. Če pa se vozite v službo v Avstrijo ali živite tik ob meji, pa te dileme ni. Na letni ravni lahko tako prihranite 100 ali celo 200 evrov, kar pa ni več zanemarljiv znesek.
Ob tem, kje tankate, je prihranek odvisen tudi od tega, koliko kilometrov naredite letno in kolikšno povprečno porabo ima vaš avtomobil. Če predpostavljamo, da naredite letno približno 20.000 km in imate porabo blizu sedmim litrom na 100 prevoženih kilometrov, potem to znese približno 112 EUR.
Naša država s tem početjem zagotovo ni zadovoljna, saj ji bistveno zmanjšuje davčne prihodke. A vam tega prepovedati ne more. Njena izguba je daleč večja od vašega prihranka, saj so davčne obremenitve goriva visoke.
Morda ste kdaj slišali, da v z nafto bogatih državah gorivo stane le približno 30 centov. V resnici tudi pri nas ni pretirano dražje, dokler svojega piskrčka ne pristavi še država. Cena goriva, kot ga kupujejo veletrgovci, namreč v tem trenutku znaša 0,44 EUR za 95 oktanski bencin in 0,52 EUR za dizelsko gorivo. Da, smo toliko.
Toda k temu je, kot vidite v tabeli spodaj, potrebno prišteti še takso CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, trošarino in prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije. Nazadnje se na vse skupaj obračuna še 22 % DDV. Od vsakega prodanega litra 95 oktanskega bencina tako država dobi 0,75 EUR, od vsakega prodanega litra dizelskega goriva pa 0,67 EUR.
Za naš izračun to pomeni, da gospod ali gospa, ki točita gorivo v Avstriji ob letno prevoženih 20.000 kilometrih, državno blagajno osiromašita za kar za okoli 1.050 EUR dajatev pri bencinu oziroma 940 EUR pri dizelskem gorivu. Takšnih vozil je najverjetneje okrog 20.000, kar pomeni, da Slovenija na ta način ostane brez približno 20 milijonov evrov letno.
Ker je v Sloveniji približno milijon vozil, ki letno povprečno naredijo 13.000 km, se ti zneski na koncu skupno v proračunu ne poznajo bistveno. Zaradi visoke cene goriv ob avtocestah v Avstiji pa prihodki s strani tranzitnih potnikov niso upadli veliko. Komur se mudi, pač nima časa iskati cenejših bencinskih servisov v središčih mest. Zato je zelo verjetno, da bo vlada s takšno trošarinsko politiko nadaljevala. In to ne glede na to, da bi s pocenitvijo goriv bistveno bolj razbremenila domače državljane, a na obenem več zaslužila pri dohodkih s strani tranzitnega prometa.
A kot kaže, se je vlada odločila vztrajati na poti maksimalnega trošarinskega izplena. In to ne glede na to, če ji zaradi tega dohodki v obmejnih regijah upadajo. Dokler bo izguba samo okrog 20 milijonov evrov, pa sprememb zagotovo ne bo, kajti ta znesek zaenkrat brez težav pokrijejo tisti, ki se v države s cenejšim gorivom ne vozijo redno. Ti pa so v večini.
Brez da upoštevamo tranzicijski tovorni promet, ki rezervoarje večinoma polni zunaj naših meja, tako Državna blagajna na delavcih migrantih, ob predpostavki, da v povprečju opravijo 20 tisoč kilometrov, letno izgubi 20 milijonov evrov od trošarin in drugih davščin na gorivo.
Bi v slovenski proračun lahko povečal svoje prihodke, če bi bile cene goriva nižje? Vprašanje se zdi provokativno, na prvo žogo bi zagotovo rekli ne. Višje cene goriv kot posledica višjih trošarin v osnovi zagotovo dvignejo davčne prihodke.
To potrjeno velja zlasti za večje države, Nemčijo, Italijo, Francijo in Španijo. Kaj pa, če je država majhna? V tem primeru se situacija malenkost bolj zaplete. Kajti prav tako, kot z njim lahko obiščemo cenejšo trgovino, lahko tudi cenejši bencinski servis.
Dolga leta je veljalo, da so cene goriva pri nas nižje kot v sosednjih državah. Pri tem je bila razlika tradicionalno največja ob meji z Italijo. Za italijanske voznike so bile cene goriva pri nas tako ugodne, da se jim je splačalo pripeljati čez slovensko mejo iz nekaj deset kilometrov oddaljenih krajev. Danes te razlike niso tako velike, saj je Italija po nekaj letih množičnega bencinskega turizma ugotovila, da se ji to ne izplača, ter cene goriv v obmejnem pasu znižala. Gorivo je sedaj pri nas še vedno cenejše, a več deset kilometrska vožnja se ne izplača več. Posledično je poraba na njihovih servisih narasla, s tem pa tudi njihovi proračunski prihodki.
Desetletje kasneje je do podobne situacije prišlo na naši severni meji. Razlike sicer uradno niso tako velike. Po podatkih AMZS je mogoče prihraniti do približno desetih centov pri litru, odvisno od dneva in bencinskega servisa. A praksa (spodnja fotka) kaže, da so razlike v ceni včasih tudi do 30 centov na liter goriva. Cene goriv pri naših severnih sosedih namreč niso regulirane, trgovci si maržo postavljajo sami. Kar obenem pomeni, da lahko tank svojega vozila, zlasti ob avtocestah, napolnimo tudi dražje.
Cene goriva danes v Celovcu !!!!!!
Tovariš šarec v čem je problem, da je cena v Sloveniji cena tako visoka?
Ali je za to kriva vaša skrb za Slovence ?
Da te ni sram nesposobnež skupaj s svojo nesposobno ekipo. pic.twitter.com/VAvXWoHjiD
— Perko Benjamin (@PerkoBenjamin) 7 January 2019
Če sledimo uradnim podatkom, je v obmejnem pasu mogoče prihraniti približno štiri do pet evrov, če natočimo poln 50 litrski tank goriva. Verjetno premalo, da bi se splačalo zapeljati do meje iz oddaljenejšega kraja, na primer Maribora. Če pa se vozite v službo v Avstrijo ali živite tik ob meji, pa te dileme ni. Na letni ravni lahko tako prihranite 100 ali celo 200 evrov, kar pa ni več zanemarljiv znesek.
Ob tem, kje tankate, je prihranek odvisen tudi od tega, koliko kilometrov naredite letno in kolikšno povprečno porabo ima vaš avtomobil. Če predpostavljamo, da naredite letno približno 20.000 km in imate porabo blizu sedmim litrom na 100 prevoženih kilometrov, potem to znese približno 112 EUR.
Zakaj država to dopušča
Naša država s tem početjem zagotovo ni zadovoljna, saj ji bistveno zmanjšuje davčne prihodke. A vam tega prepovedati ne more. Njena izguba je daleč večja od vašega prihranka, saj so davčne obremenitve goriva visoke.
Morda ste kdaj slišali, da v z nafto bogatih državah gorivo stane le približno 30 centov. V resnici tudi pri nas ni pretirano dražje, dokler svojega piskrčka ne pristavi še država. Cena goriva, kot ga kupujejo veletrgovci, namreč v tem trenutku znaša 0,44 EUR za 95 oktanski bencin in 0,52 EUR za dizelsko gorivo. Da, smo toliko.
Toda k temu je, kot vidite v tabeli spodaj, potrebno prišteti še takso CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, trošarino in prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije. Nazadnje se na vse skupaj obračuna še 22 % DDV. Od vsakega prodanega litra 95 oktanskega bencina tako država dobi 0,75 EUR, od vsakega prodanega litra dizelskega goriva pa 0,67 EUR.
Za naš izračun to pomeni, da gospod ali gospa, ki točita gorivo v Avstriji ob letno prevoženih 20.000 kilometrih, državno blagajno osiromašita za kar za okoli 1.050 EUR dajatev pri bencinu oziroma 940 EUR pri dizelskem gorivu. Takšnih vozil je najverjetneje okrog 20.000, kar pomeni, da Slovenija na ta način ostane brez približno 20 milijonov evrov letno.
Ker je v Sloveniji približno milijon vozil, ki letno povprečno naredijo 13.000 km, se ti zneski na koncu skupno v proračunu ne poznajo bistveno. Zaradi visoke cene goriv ob avtocestah v Avstiji pa prihodki s strani tranzitnih potnikov niso upadli veliko. Komur se mudi, pač nima časa iskati cenejših bencinskih servisov v središčih mest. Zato je zelo verjetno, da bo vlada s takšno trošarinsko politiko nadaljevala. In to ne glede na to, da bi s pocenitvijo goriv bistveno bolj razbremenila domače državljane, a na obenem več zaslužila pri dohodkih s strani tranzitnega prometa.
A kot kaže, se je vlada odločila vztrajati na poti maksimalnega trošarinskega izplena. In to ne glede na to, če ji zaradi tega dohodki v obmejnih regijah upadajo. Dokler bo izguba samo okrog 20 milijonov evrov, pa sprememb zagotovo ne bo, kajti ta znesek zaenkrat brez težav pokrijejo tisti, ki se v države s cenejšim gorivom ne vozijo redno. Ti pa so v večini.
Dnevni delavci migranti, ki prihajajo na delo v Slovenijo
Bi Slovenija ob obstoječih razmerjih med cenami goriv pridobila recimo pri delavcih, ki se iz sosednjih držav vozijo v Slovenijo?
Podatki kažejo, da težko. Takšnih je po navedbah Statističnega urada RS le 3.100 (podatki za 2017), od tega večinoma Hrvatov. Italijanov je okoli 1.000 in ti verjetno najbrž tankajo v Sloveniji, saj je v naši zahodni sosedi bencin predvidoma še dražji kot pri nas.
Bi Slovenija ob obstoječih razmerjih med cenami goriv pridobila recimo pri delavcih, ki se iz sosednjih držav vozijo v Slovenijo?
Podatki kažejo, da težko. Takšnih je po navedbah Statističnega urada RS le 3.100 (podatki za 2017), od tega večinoma Hrvatov. Italijanov je okoli 1.000 in ti verjetno najbrž tankajo v Sloveniji, saj je v naši zahodni sosedi bencin predvidoma še dražji kot pri nas.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
4 komentarjev
PeterX2
Predlog za članek za domovino: Predlagajte zamenjavo besed "taksa" s slovenskim izrazom "davek" v vseh uradnih dokumentih. Zdaj si veliko ljudi misli, da plačujejo malo takse in malo(več) davke. Če bi pa samo davke bi pa lahko jasno izluščili sklep, da plačujejo samo veliko davkov ;) En članek o tej "oblastniški" manipulaciji bi zelo prijal ;)
MEFISTO
Res je, ljudje še vedno mislijo, da se taksa plačuje le v kolekih.
MEFISTO
Res je, da je v Avstriji red in veliko višji standard kot v Sloveniji, toda mi imamo pa bolj pametno ljudsko oblast.
Zivzav
Long live slovenistan.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.