Ne samo v Franciji, katoliške cerkve napadajo tudi drugod po Evropi

O napadih na katoliške cerkve v Franciji smo na Domovini poročali že večkrat, nazadnje v luči požara, ki je prizadel slovito katedralo Notre Dame. 

A Francija še zdaleč ni edina evropska država, ki se sooča z vandalizmom katoliških cerkva. Od začetka aprila do danes so vandali napadli vsaj 8 nemških cerkva, na napade pa niso imuni niti na Škotskem, v Angliji, Franciji, Španiji, Italiji in na Poljskem.

V Nemčiji napadalci cerkve večinoma okradejo, nekatere so bile tarča vandalov večkrat. Tarča napada so tudi zidovi, ki jih vandali popišejo z grafiti in razbita okna, v katera mečejo grafitne kocke. Neobičajni niso niti požigi. Cerkev v Frankfurtu in Stuttgartu pa sta zaradi terorističnih groženj odpovedali obeležitev armenskega genocida.

Aprila sta v Italiji dva pijana Romuna napadla cerkev v Ceseni po večernih velikonočnih obredih, ki so jih tam obhajali pravoslavni kristjani.

Sotto il manto della “pazzia e dell’alcool”, 2 stranieri hanno profanato la Chiesa dell’#IstitutoLugaresi di #Cesena. Naturalmente i #media per non creare altro “clima d’odio a sfondo religioso”, derubichera’ questo atto sacrilego alla capacità di non intendere degli aggressori. pic.twitter.com/rBJ167HZd7

— DonSa (@Don_Lazzara) April 28, 2019

Kljub objokovanju Notre Dame se napadi na francoske cerkve še kar vrstijo

Čeprav je požar katedrale Notre Dame med Francozi in vsemi Evropejci pustil grenak priokus in veliko žalost, se odnos javnosti do napadov na cerkve v Franciji ni spremenil. V vasici Marlhes so vandali obglavili kip Device Marije, v Belle-Roche pa so kip sv. Barbe odstranili iz vitrine in razbili.

V začetku maja so čez vrata cerkve Notre Dame du Taur v Toulousi vandali napisali “Allah u Akbar”, iz cerkve Saint-Germain v Brion pres Thouet pa so ukradli posvečene hostije, podtaknili so požar v cerkvi Equihen Plage. Z napadi pa so vandali nadaljevali v Parizu, kjer so v cerkvi Saint Germaine des Pres ukradli križ in svečnike.

Vsega skupaj je bilo od februarja do marca poleg naštetih oskrunjenih vsaj še deset drugih cerkev po Franciji. Velikokrat so bile cerkve žrtev podtaknjenih požarov, veliko pa je bilo materialne škode, kraj in oskrunjena svetih predmetov.

Na napade vandalov pa niso imune niti evangeličanske cerkve. Konec aprila so vandali v Glasgowu na dve cerkve napisali protikrščanske slogane, v cerkvi svetega Simona pa so razbili kip Srca Jezusovega in uničili Marijin relikviarij. Glasgowški nadškof je na Twitterju dejal, da je nujno, da se poišče odgovornega za napad in da se vsem ostalim vandalom jasno pove, da so taka dejanja nedopustna.

Požar v Notre Dame: tragična nesreča ali … ?

Še vedno pa ni nič dokončno znanega o vzrokih za požar v notredamski katedrali. Preiskovalcem se sicer najverjetnejši vzrok zdi električni kratki stik, morda na dvigalih na zunanji strani katedrale ali na katerem od delavskih pripomočkov. A podjetje, ki je obnavljalo katedralo, trdi, da so bila dvigala ustrezno vzdrževana in da na mestu požara ni bilo nobenega pripomočka, kjer bi lahko prišlo do kratkega stika.

Preiskovalci so tudi posumili na cigaretne ogorke, ki so se, kljub strogi prepovedi kajenja, znašli na delovišču katedrale. Podjetje sicer priznava, da so nekateri njihovi delavci kršili to pravilo, a zagotavlja, da se hrastovo ostrešje od tega ne bi vnelo.

Dokončno poročilo preiskovalcev tako še čakamo. A kaže se, da ugibanja, ali je dejansko šlo za nesrečo, ali pa bo “kratek stik”, oziroma drugi ugotovljeni vzrok posledica politične odločitve, tudi po koncu preiskave ne bodo potihnila.

Sicer pa je krščanstvo ena bolj preganjanih ver v svetu. Takšni so tudi izsledki poročila ameriške komisije za Mednarodno versko svobodo, ki ugotavlja, da je preganjanja kristjanov v svetu vedno več in da je to tudi po intenzivnosti vedno močnejše.