“Ne moremo se delati, da covida ni,” pravi dr. Mario Fafangel. Vendar vlada in mediji izgleda delajo ravno to

Mario Fafangel, vodja posvetovalne skupine NIJZ za covid-19, je v četrtkovi izjavi za medije opozoril, da virusa ne smemo zanemarjati: ˝Ne moremo se delati, da covida ni.˝ 

Glede na incidenco koronavirusa v Sloveniji v primerjavi z državami EU se je morda treba vprašati o odnosu vlade do epidemije. Kar se tiče trenutnih kapacitet, je julija vlada določila minimalni standard covid-19 postelj, ki se ga prilagaja glede na stanje v državi.

Kljub temu, da so bolnišnice zaenkrat v funkcionalnem stanju in da se v Sloveniji pogosto izvaja testiranja, je smiselno predvidevati, da bo zimsko epidemično stanje precej slabše: že zdaj se namreč opažajo poskoki okužb, domnevno zaradi začetka šolskega leta.  

Vlada je sicer ukrepala s priporočili nošenja mask in samotestiranja, vendar je premier Robert Golob še iz časa svoje volilne kampanje zavezan t.i. ˝švedskemu modelu˝. Ta, z drugimi besedami, ˝odprta družba˝ je bila ena od glavnih obljub koalicije, zato bi lahko odstop od nje pomenil politične težave. Vendar pa je vprašljivost švedskega modela – zlasti v Sloveniji, ki je bistveno slabše opremljena od Švedske – očitna. 

Vprašanje ˝švedskega modela˝

Po podatkih OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) je Švedski proračun za zdravstvo leta 2021 skoraj dvakratnik EU povprečja – Švedska je bila na petem najvišjem mestu – Slovenija pa se je uvrstila na sredino podpovprečnih držav. Poleg tega ima Švedska večje število zdravstvenega osebja od večine evropskih držav, Slovenija pa nekoliko nadpovprečno medicinskih sester, a malo zdravnikov.  

Tudi švedska smrtnost (zaradi vzrokov, ki se jih da preprečiti oziroma zdraviti) je bila precej nizka pred epidemijo oziroma po podatkih za 2018 in 2019. Slovenija pa je se je kljub nadpovprečnemu mestu uvrstila precej slabše od Švedske. Edini pomenljivi parameter, kjer je Slovenija prehitela Švedsko, je nadpovprečno nizka pogostost hospitalizacije zaradi kroničnih bolezni. 

Ne glede na kapacitete zdravstvenega sistema je bila švedska incidenca koronavirusa krepko nad evropskim povprečjem, pogostost nošenja mask in testiranja – kajti švedski model ne predvideva takšnih zakonskih zapovedi – je bila zelo nizka.  

Če bi Luka Mesec torej poslušal epidemiologa, ki nikakor ni ekstremist, in se manj zanašal na vsevednost PV, ministra za zdravje in samega sebe, bi mogoče ugotovil, da je potreba za preventivne ukrepe že sedanjik. pic.twitter.com/VOXqcMkVfk

— Tadej Troha (@TadejTroha) September 16, 2022

Slovenija, po drugi strani, je bila po podatkih leta 2019 nadpovprečna pri zagotavljanju kapacitet nujne zdravstvene oskrbe – natančneje, slovenska koordinacija, laboratorijske zaloge, število vstopnih točk, nadzor in mreži urgentne medicine so bile glede na povprečje EU uspešne.

Kar se tiče trenutnih kapacitet, je julija vlada določila minimalni standard covid-19 postelj – 10 % kapacitet bolnišničnih vodstev po regionalnem principu – ki se ga prilagaja glede na stanje v državi. Glede na številne raziskave ni mogoče dvomiti v dejstvo, da covid ukrepi, kot sta obvezno nošenje mask in lockdowni, znižajo verjetnost okužbe. A takšnih ukrepov, kot pravi vlada, ne bomo videli.

Pojavljajo se tudi predvidevanja, da se je na švedskih volitvah vlado zamenjalo tudi zaradi brezbrižnosti do epidemije koronavirusa oziroma modela bivše premierke Magdalene Andersson, ki ni vseboval zakonskih prepovedi in določil v povezavi s covidom-19.

Medijev in vlade koronavirus naenkrat ne zanima?

Morda se še spominjamo dnevnih medijskih poročil o številu okužb, hospitaliziranih, pacientov na intenzivni negi in umrlih. Lansko leto je bilo na današnji datum beleženih 1143 okužb, medtem ko je bilo prevčerajšnjim – in to še zdaleč ni najvišja številka tega meseca – 2171 potrjenih okužb.  

V oddaji Dnevnik na RTV Slovenija so 17. septembra 2021 od vseh 28 minut oddaje posvetili slabih 15 minut epidemiji, vsebinsko je bila večina tega časa posvečena bodisi stanju v Sloveniji bodisi (kritičnim) prispevkom o ukrepih Janševe vlade za zajezitev koronavirusa. 

Na včerajšnjem Dnevniku je bilo epidemiji posvečenih natanko nič minut. Predvčerajšnjim pa so o Fafanglovi izjavi o zaskrbljujočem stanju na Slovenskem – v zadnjih 14 dneh najvišja incidenca v Evropi – poročali dve minuti. 

Vlada je 26. avgusta sicer ukrepala in v Uradnem listu RS izdala Odlok o začasnem ukrepu prostovoljne uporabe hitrega antigenskega testa za samotestiranje na virus SARS-CoV-2. Odlok, kot je pojasnjeno v Uradnem listu, z namenom preprečevanja in obvladovanja okužb začasno določa ˝prostovoljno uporabo˝  hitrih testov. Zaenkrat se ukrep na epidemični sliki še ne pozna.

Predvolilni zavezi koalicije oziroma Gibanja svobode – upoštevanje stroke po eni strani in sledenje švedskemu modelu na drugi – sta nekoliko kontradiktorni. Čas bo pokazal, kako sposoben je slovenski zdravstveni sistem preživeti brez ukrepov in kako se bo s posledicami lastne politike spopadla vlada. 

pic.twitter.com/HBZ8MS1pYc

— Dr. MF (@pucciami) September 15, 2022