Ne klepetaj na proslavi! in druge kulturne skušnjave

S proslave ob Prešernovem dnevu v občini Podčetrtek (foto: www.kozjansko.info)

Danes je kulturni praznik. Vam je beseda kultura prijetna? Vas spomni na vrhunsko gledališko predstavo in izjemne grafike, ki ste si jih ogledali v galeriji? Najbrž ne.

Povprečen človek (recimo mu Slovenec) ima pred besedo kultura in tudi pred samo kulturo predsodek. Spominja ga na nekaj dolgočasnega, zastarelega, nekaj česar ne razume najbolje. Spominja ga na profesorico slovenščine, ki ga je na gledališki predstavi karala, naj bo že vendar tiho.

Spominja ga na Desetega brata, Krst pri Savici in Hlapca Jerneja… Spominja ga na kulturnike, ki se stalno pritožujejo, da dobijo premalo sredstev iz proračuna v katerega on, »nekulturnik«, redno in prisilno plačuje, nikomur pa ni popolnoma jasno, kaj sploh delajo.

Morda bi bil že čas, da končno ugotovite! Kajti kultura ni nekaj kar bi bilo rezervirano za kulturnike, upokojene učitelje in tiste, ki imajo v omari krznene plašče ter zbirko ruskih klasikov na knjižni polici. Kultura je namenjena vam in mora biti za vas. Če ni, je nekaj narobe.

Kaj je kultura?

Kulturo v vsakdanji govorici najpogosteje povezujemo le z umetniškim ustvarjanjem in kulturno dediščino. Vendar je narobe, če se kultura smatra le kot ozka plast elitnega družbenega ustvarjanja, saj s tem izgubi svoje korenine in postane sama sebi namen. Umetnost in kulturna dediščina naj bi bila izbor smetane, ki je nastala na vrhu mleka. Vendar smetana na mleko ne gleda zviška, saj izhaja iz njega.

Kultura v najširšem smislu pomeni vsako dejavnost, navade, prepričanja, vzorce, znanja in produkte, ki jih je oblikoval človek in se prenašajo iz roda v rod. Kultura je nekaj najbolj človeškega, zato ne pripada samo tistim, ki imajo status… ampak celotnemu človeštvu in vsakemu človeku. S kulturnimi nitmi je prepleteno vse človeško dogajanje.

Zato si lahko oddahnete. Kajti že ste kulturni in že se zanimate za kulturo. Tudi če ste bili v gledališču nazadnje v sedmem razredu in ste v zadnjem desetletju prebrali le kakšen odtenek sive.

Kultura sta namreč tudi vaša najljubša glasba in blog, ki ga radi prebirate. Kultura je film, ki se vas je dotaknil, kultura je obleka, ki vam je všeč. Kultura je vrhunsko izdelan avto, ki ga želite preizkusiti. Kultura so kurenti in pustni festival na katerem občudujete izvirnost in ustvarjalnost mask (če boste preveč spili in ne boste opazili kulturnih nians dogodka, krivdo pripišite sebi…).

Tisti, ki vas »razvedruje« pa bi se moral zavedati svoje dolžnosti, da vas povabi in zvabi globlje. Vaša dolžnost, pa ne do družbe in kulture, ampak do samega sebe, pa je, da se odzovete. Da si privzgojite okus, ki bo zaznal kvalitetno kulturno jed, ki nahrani dušo.

Seveda vse, kar je danes popularno ni kvalitetno, vendar bo čas na mleku človeških dejavnosti ustvaril prvovrstno smetano in ta bo kulturno bogastvo prihodnjih rodov. In mi jo lahko uživamo že danes.

Kulturna skušnjava

Kultura oz. kulturniki pogosto podležejo skušnjavi, pred katero ni varna tudi kakšna druga institucija, in sicer skušnjava tipa »Mismoelita«. Mi smo nekaj posebnega, ne more imeti dostopa k nam vsak »hašek« … kultura je rezervirana za izbrance.

Ni! Namenjena je vsem ljudem in mora nagovarjati ljudi, ne glede na izobrazbo in omiko.

Včasih tudi kulturniki spominjajo na tiste, o katerih Jezus pravi, da gorje njim, ki so vzeli ključ spoznanja in drugim niso pustili vstopiti (Lk 11,52). Tistim, ki so prišli, so servirali drobtine (in jih pogosto tudi drago zaračunali), pravo sočno jed, ki jim je v resnici namenjena, pa so dali pod ključ in nanjo nalepko »Za izbrane!«

Kot je sobota zaradi človeka in ne človek zaradi sobote, je tudi kultura zaradi človeka in ne obratno. Zato se mora kultura (pa tudi kdo drug) otresti strogosti, elitizma in rezerviranosti. Stopiti mora iz piedestala, se približati ljudem – tam kjer so in jih odpeljati na globoko.

Iz bogatega izbora poiščite nekaj za svojo dušo
Veliko kulturnih ustanov ponuja v teh dneh prost vstop in brezplačne prireditve.

Časi, ko je bila kultura omejena le na muzeje in galerije so že davno mimo.

Izbira je pestra, poiščite kar vam je pisano na kožo. Da vas poživi, pretrese, nasmeji, zamisli, razvedri, razjezi…

Izkoristite, kar vam pripada, pa ne zato, ker plačujete davke, ampak zaradi dejstva, da ste del izjemno zanimive in pestre posadke (človeštva namreč), ki pluje proti obzorju in ni razloga, da se na tej plovbi ne bi tudi dobro imeli…

6 komentarjev

  1. Slovenija je vgloboki gospodarski in moralni krizi.
    Za gopodsrsko krizo je odgovorna politika, za moralno pa v veliki meri kulturniki.
    Ti so dogovorni pred vsem zato ker dopuščajo, da ideologija nadvladuje kulturo.
    Vse kar se v Sloveniji dogaja ima podlago v ideologiji. Idelogiji ki je preživela in ki je propadla z Berlinskim zidom. V Sloveniji prav ta ideologija dobiva nov zagon, preporod tako rekoč. Ta ideologija bazira na internacionalizmu. Ne priznava naroda kot identitete in zato na osnovi te ideolgije slovestvo tone in izumira.
    Vse drugo je v Sloveniji pomembnejše kot slovenska identiteta.
    Odogovorni za takšno stanje so slovenski kulturniki. So nesposobni ohranjati slovensko kulturo.
    In zakaj praznik?
    Zato da se napenjajo in postopajo tisti, ki so nam slovenstvo zapravili in ki se trudijo, da dokončno zatolčejo tudi narod.

  2. Strinjam se – slovenstvo mora sloneti na narodu in državi. In preko tega na jeziku, kulturi in veri.

    Socializem/komunizem s tem nimata nič skupnega, saj teh kategorij ne priznavata in dajeta prednost pojmom kot so revolucija, proletariat, javni interes, spolne študije itd. Le-to pa nima ničesar skupnega z narodom, ki se konstituira – v slovenskem primeru – v državi Sloveniji, v zamejskih skupnostih (v FJK, na Koroškem, v Porabju, v Istri in na Reki) ter v izseljenskih skupnostih (od Srbije, do Francije, Nemčije, Dunaja, Švedske, ZDA, Kanade, Argentine, Avstralije).
    In konstitutivne enote teh narodnih entitet so v Sloveniji družina, vaška skupnost oziroma krajevna skupnost (oz. včasih na podeželju še župnijska skupnost), prebivalstvo regije (Gorenjci, Štajerci, Primorci), prebivalstvo države. V primeru zamejcev odpade zadnja, v primeru izseljencev imamo samo prvi dve.

    Kdo torej zastopa slovenski narod bolje? “Klerikalna” osamosvojiteljsko navdahnjena desnica, ali “komunistična” pro-Jugoslovanska levica?

    • Zelo dobro napisano ‘ateist’. Cerkveno in ljudsko petje, ter trdne narodne vrednote, za katere se zavzemajo in jih živijo številni, ki simpatizirajo s Primcem (in z ostalimi, ne gre samo za Gibanje GLAS tukaj), so temelj ljudske, narodne kulture, ki je postavila nas Slovence kot narod. V Ognjišču in Družini je velikokrat opis takšnih zavednih slovenskih družin ter posameznikov, ki prostovoljno in z velikim odrekanjem skrbijo za slovensko narodno izročilo in s tem za TEMELJE KULTURE.

  3. Včasih so reki: trije sSlovenci-pevski zbor!
    To smo bili Slovenci. Kaj pa smo danes?
    Danes večina Slovencev ne zna zapeti niti ene same Slovenske pesmi. Še to, da v šoli zahtevajo, da se nadudlajo vsaj eno prešernovo pesem, je težko najti Sloveca ali Slovenko, ki to zna , posebno, če je še šoloobvezna.
    To, da o Slovenski zgodovini ne ve popolnoma nič, je povsem normalno. To, da se ne zaveda, da je Slovenec, ali Slovenka tudi.
    Vzrok za to? Ateizem! Preberite repliko ateista, pa vam bo vse jasno.
    Kar tako prodajati domovino in razprodajati narod je lahkomiselno. Le doma je toplo, je varno. Tudi v domovini je tako.
    Povsod te v tujini lahko izženejo, če si kaj narobe naredil. Iz domovine te nihče ne more izgnati. Tu si doma in šele v tujini spoznaš, kaj je domovina. Tujci, ki so preplavii Slovenijo, nam ukradli narodno zavest in nas opeharili, narodnosti, tega občutka nimajo. Boli jih za Sloveniju!

Komentiraj