Navalnijeva februarska revolucija v Rusiji
Embed from Getty Images
Včeraj so ruske oblasti obsodile vodilno figuro ruske opozicije Aleksandra Navalnega na dve leti in pol zapora, del tega bo tudi preživel v sibirski koloniji. 17. januarja letos se je ruski bloger vrnil v domačo Rusijo, kjer so ga lokalne oblasti takoj aretirale in mu odredile pripor. Navalni je bil pred tem na zdravljenju v Nemčiji, po tem, ko ga je avgusta lani ruska tajna policija zastrupila z znanim bojnim strupom Novičok, o čemer smo na Domovini že pisali.
Aretacija in hitro sojenje je sprožilo val domačih protestov in kritik iz tujine. Čeprav smo v zadnjih letih v Rusiji lahko videli veliko protestov, pa so bili nedavni protesti prvi, ki so dosegli obseg in pomen velikih protestov opozicije iz leta 2011.
Že leta 2011, ko smo lahko opazovali prve večje politične proteste v Rusiji po koncu Sovjetske zveze, je Navalni sodeloval v naporih opozicije proti korupciji in za demokracijo v Rusiji. Od takrat naprej je z vsakim novim protestom postajal vse bolj znan tako v Rusiji kot v tujini. Njegovo medijsko delo, ki se je osredotočilo predvsem na boj proti korupciji, je poenotilo rusko, sicer raznoliko opozicijo. Zaradi njegovega povezovanja in neposrednega nagovarjanja ruskega ljudstva skozi družabne medije je Navalni počasi postal vodilna figura ruske opozicije.
Morda se nam sedaj zdi, da bo Navalni kljub veliki podpori ljudi verjetno izgubil svoj boj proti Putinu. A vendar se zdi, da se nekaj na vzhodu Evrope vendarle počasi spreminja. Če pogledamo samo Rusijo, lahko vidimo, da od leta 2017 naprej Rusi pogosto protestirajo na mestnih ulicah. Spomnimo se samo velikih protestov proti korupciji in predlogu oblasti za zvišanje starosti za upokojitev v letih 2017 in 2018. Že naslednje leto so bili Rusi spet na ulicah Moskve, kjer so protestirali proti zrežiranim rezultatom lokalnih volitev.
Kljub vpletanju oblasti sta prava opozicija in sistemska opozicija (op. del ruske opozicije je povezan s Putinom) dosegli zgodovinski poraz Putinove stranke v Moskvi, ki pa je kljub temu še vedno uspela ohraniti večino v moskovskem mestnem svetu. Leto kasneje (2019) je imel Putin težave na regionalnih volitvah guvernerjev, ko je v Habarovski pokrajini na Daljnem vzhodu zmagal Sergej Furgal, sicer kandidat sistemske opozicije, ki pa je nato omogočil svobodne volitve v pokrajinski svet. Na teh volitvah je Putinova stranka skoraj izpadla iz pokrajinskega sveta. Putin je nato poleti 2020 ukazal Furgala aretirati, sodni proces pa še ni končan.
Medtem je Navalni nadaljeval svoje delo, hkrati pa je podpiral vse proteste in se jih tudi pogosto udeleževal. Zato so se ga lani poleti ruske oblasti želele znebiti, saj je odločno pomagal pri koordinaciji opozicije in širjenju nemira. Po neuspešnem poskusu umora so ga ruske oblasti sedaj aretirale in ga obsodile na dve leti in pol zapora. Po trenutnih informacijah naj bi del kazni moral preživeti v sibirskih zapornih vaseh.
Ne glede na Navalnijev zapor, pa je trenutna situacija vse težja za predsednika Putina. Pritisk prihaja povsod iz Rusije in sosednjih držav. V sosednji Belorusiji se še vedno nadaljujejo protesti proti Lukašenku. Ti so že na njihovem začetku grozili tudi Putinu (članek o Belorusiji).
https://twitter.com/mjluxmoore/status/1355849808473415681?s=20
Pritiski na Putina prihajajo tudi iz Zahoda. Že jeseni lansko leto je EU sprejela nov paket finančnih sankcij za osebe blizu Lukašenka in Putina. A bolj pomembno je to, da je sedaj na čelu prve svetovne demokracije Joe Biden in ne več Donald Trump. Zadnji ni skrival svojih simpatij do Rusije in dobrih odnosov z ruskim predsednikom Putinom.
Sedaj številni analitiki pričakujejo, da bodo tudi ZDA sprejele nove sankcije za Rusijo. Zato je ekipa Navalnega ameriškim kongresnikom iz obeh strank že predstavila seznam imen oseb iz Putinovega ožjega kroga, ki bi lahko bili tarča novih sankcij. Na splošno lahko pričakujemo, da bodo ZDA v prihodnje bolj kot doslej sodelovale pri mednarodnih pritiskih na Rusijo.
Čeprav je Evropa v Washingtonu spet dobila zaveznika, pa ostaja problematična Nemčija. Kljub vsem dogajanju se gradnja drugega severnega toka nadaljuje, medtem ko Nemčija le malo ukrepa proti Rusiji. Situacija se verjetno ne bo izboljšala v bližnji prihodnosti, saj je na januarskem kongresu nemške vladajoče CDU na volitvah za novega predsednika stranke zmagal Armin Laschet, ki je bil do sedaj znan kot pristaš otoplitve odnosov med Nemčijo in Rusijo, pa tudi s Kitajsko. Nemčija bo torej ukrepala proti Rusiji, samo če bodo predhodno drugi mednarodni dejavniki vršili velik pritisk nanjo.
Protesti v Rusiji naj nam delujejo kot opomin. Velikokrat pozabljamo, da je Slovenija mlada demokracija in da se pogosto tako tudi obnaša. Protesti proti oblastem so vsekakor del demokratičnega političnega življenja, pod pogojem da so njihovi nameni in motivi demokratični.
Za trenutek se lahko vprašamo, kaj je bolj hudo. Ostati doma in trpeti v zoom učilnicah ali živeti v diktaturi, kjer lahko posameznik izgubi vse zaradi svojih političnih aktivnosti in protestov? V Rusiji ni dialoga med oblastjo in opozicijo, v Sloveniji pa ta žal počasi izginja. Vsaka stranka v Sloveniji je odgovorna za ta dialog, zato iskreno podpiram poziv predsednika države Boruta Pahorja za sodelovanje med slovenskimi političnimi strankami v boju proti pandemiji virusa COVID-19.
Včeraj so ruske oblasti obsodile vodilno figuro ruske opozicije Aleksandra Navalnega na dve leti in pol zapora, del tega bo tudi preživel v sibirski koloniji. 17. januarja letos se je ruski bloger vrnil v domačo Rusijo, kjer so ga lokalne oblasti takoj aretirale in mu odredile pripor. Navalni je bil pred tem na zdravljenju v Nemčiji, po tem, ko ga je avgusta lani ruska tajna policija zastrupila z znanim bojnim strupom Novičok, o čemer smo na Domovini že pisali.
Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.
Aretacija in hitro sojenje je sprožilo val domačih protestov in kritik iz tujine. Čeprav smo v zadnjih letih v Rusiji lahko videli veliko protestov, pa so bili nedavni protesti prvi, ki so dosegli obseg in pomen velikih protestov opozicije iz leta 2011.
Vedno več protestov na Vzhodu
Že leta 2011, ko smo lahko opazovali prve večje politične proteste v Rusiji po koncu Sovjetske zveze, je Navalni sodeloval v naporih opozicije proti korupciji in za demokracijo v Rusiji. Od takrat naprej je z vsakim novim protestom postajal vse bolj znan tako v Rusiji kot v tujini. Njegovo medijsko delo, ki se je osredotočilo predvsem na boj proti korupciji, je poenotilo rusko, sicer raznoliko opozicijo. Zaradi njegovega povezovanja in neposrednega nagovarjanja ruskega ljudstva skozi družabne medije je Navalni počasi postal vodilna figura ruske opozicije.
Morda se nam sedaj zdi, da bo Navalni kljub veliki podpori ljudi verjetno izgubil svoj boj proti Putinu. A vendar se zdi, da se nekaj na vzhodu Evrope vendarle počasi spreminja.
Morda se nam sedaj zdi, da bo Navalni kljub veliki podpori ljudi verjetno izgubil svoj boj proti Putinu. A vendar se zdi, da se nekaj na vzhodu Evrope vendarle počasi spreminja. Če pogledamo samo Rusijo, lahko vidimo, da od leta 2017 naprej Rusi pogosto protestirajo na mestnih ulicah. Spomnimo se samo velikih protestov proti korupciji in predlogu oblasti za zvišanje starosti za upokojitev v letih 2017 in 2018. Že naslednje leto so bili Rusi spet na ulicah Moskve, kjer so protestirali proti zrežiranim rezultatom lokalnih volitev.
Kljub vpletanju oblasti sta prava opozicija in sistemska opozicija (op. del ruske opozicije je povezan s Putinom) dosegli zgodovinski poraz Putinove stranke v Moskvi, ki pa je kljub temu še vedno uspela ohraniti večino v moskovskem mestnem svetu. Leto kasneje (2019) je imel Putin težave na regionalnih volitvah guvernerjev, ko je v Habarovski pokrajini na Daljnem vzhodu zmagal Sergej Furgal, sicer kandidat sistemske opozicije, ki pa je nato omogočil svobodne volitve v pokrajinski svet. Na teh volitvah je Putinova stranka skoraj izpadla iz pokrajinskega sveta. Putin je nato poleti 2020 ukazal Furgala aretirati, sodni proces pa še ni končan.
Medtem je Navalni nadaljeval svoje delo, hkrati pa je podpiral vse proteste in se jih tudi pogosto udeleževal. Zato so se ga lani poleti ruske oblasti želele znebiti, saj je odločno pomagal pri koordinaciji opozicije in širjenju nemira. Po neuspešnem poskusu umora so ga ruske oblasti sedaj aretirale in ga obsodile na dve leti in pol zapora. Po trenutnih informacijah naj bi del kazni moral preživeti v sibirskih zapornih vaseh.
Ne glede na Navalnijev zapor, pa je trenutna situacija vse težja za predsednika Putina. Pritisk prihaja povsod iz Rusije in sosednjih držav. V sosednji Belorusiji se še vedno nadaljujejo protesti proti Lukašenku. Ti so že na njihovem začetku grozili tudi Putinu (članek o Belorusiji).
https://twitter.com/mjluxmoore/status/1355849808473415681?s=20
ZDA končno nazaj na strani Vzhoda
Pritiski na Putina prihajajo tudi iz Zahoda. Že jeseni lansko leto je EU sprejela nov paket finančnih sankcij za osebe blizu Lukašenka in Putina. A bolj pomembno je to, da je sedaj na čelu prve svetovne demokracije Joe Biden in ne več Donald Trump. Zadnji ni skrival svojih simpatij do Rusije in dobrih odnosov z ruskim predsednikom Putinom.
Sedaj številni analitiki pričakujejo, da bodo tudi ZDA sprejele nove sankcije za Rusijo. Zato je ekipa Navalnega ameriškim kongresnikom iz obeh strank že predstavila seznam imen oseb iz Putinovega ožjega kroga, ki bi lahko bili tarča novih sankcij. Na splošno lahko pričakujemo, da bodo ZDA v prihodnje bolj kot doslej sodelovale pri mednarodnih pritiskih na Rusijo.
Na splošno lahko pričakujemo, da bodo ZDA v prihodnje bolj kot doslej sodelovale pri mednarodnih pritiskih na Rusijo.
Čeprav je Evropa v Washingtonu spet dobila zaveznika, pa ostaja problematična Nemčija. Kljub vsem dogajanju se gradnja drugega severnega toka nadaljuje, medtem ko Nemčija le malo ukrepa proti Rusiji. Situacija se verjetno ne bo izboljšala v bližnji prihodnosti, saj je na januarskem kongresu nemške vladajoče CDU na volitvah za novega predsednika stranke zmagal Armin Laschet, ki je bil do sedaj znan kot pristaš otoplitve odnosov med Nemčijo in Rusijo, pa tudi s Kitajsko. Nemčija bo torej ukrepala proti Rusiji, samo če bodo predhodno drugi mednarodni dejavniki vršili velik pritisk nanjo.
Opomin pomembnosti demokracije
Protesti v Rusiji naj nam delujejo kot opomin. Velikokrat pozabljamo, da je Slovenija mlada demokracija in da se pogosto tako tudi obnaša. Protesti proti oblastem so vsekakor del demokratičnega političnega življenja, pod pogojem da so njihovi nameni in motivi demokratični.
Za trenutek se lahko vprašamo, kaj je bolj hudo. Ostati doma in trpeti v zoom učilnicah ali živeti v diktaturi, kjer lahko posameznik izgubi vse zaradi svojih političnih aktivnosti in protestov? V Rusiji ni dialoga med oblastjo in opozicijo, v Sloveniji pa ta žal počasi izginja. Vsaka stranka v Sloveniji je odgovorna za ta dialog, zato iskreno podpiram poziv predsednika države Boruta Pahorja za sodelovanje med slovenskimi političnimi strankami v boju proti pandemiji virusa COVID-19.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
5 komentarjev
MEFISTO
Vsa čast Aleksandru Navalnemu!
Vedel je, kaj ga ćaka, pa se je kljub temu vrnil v Rusijo, da bi ostal na čelu upora proti diktatorju in koruptivnežu.
Bac
Tole "ljudstvo", bodisi so to tisti BLM&ANTIFA ali pa tile v Rusiji, se dirigirano pojavi in izgine natančno takrat, ko globalstični dirigent zamahne s taktirko.
Navalny? S strani zahoda Instrumentaliziran populist, ki uživa nekaj podpore dela urbane populacije, ki ga je zahodni mainstream postuliral za ljudstvo in general. Že videno. X krat.
Kraševka
Dober članek.
Na koncu ste ga lepo zaključili, da je potreben dogovor med opozicijo in VLADO. Tega se zaveda tudi naš predsednik Pahor, zato vse stranke vabi k sebi, da se dogovorijo za konstruktivno SODELOVANJE vseh, kar je v prid Slovenije in nas državljanov!
Von Mises
Vse lepo in prav. A motite se pri vplivu ZDA. Zakaj je v Rusiji prišlo do aktivacije opozicije ravno med mandatom Trumpa v ZDA? Ravno zaradi njegovega nevmešavanja v ruske notranje zadeve. Namreč, ameriške sankcije imajo vedno nasprotni učinek od pričakovanega, vedno utrdijo režim. Če ZDA ne bi proti Iranu ali Venezueli uvajale sankcij, bi ta dva režima že zdavnaj padla ali pa se mnogo bolj omehčala.
miro
Kako komentirate vsebino sestanka angleškega agenta MI6 s sodelavcem Navalnega: Vir: https://www.youtube.com/watch?v=6TaG7jOlRmI&t=212s
Who is Alexei Navalny? Behind the myth of the West’s favorite Russian opposition figure, Royce Kurmelovs and Katya Kazbek na https://thegrayzone.com/2021/01/28/alexei-navalny-myth-wests-russian-opposition-figure/
V začetku 1.svetovne vojne je svetovna propagandna mašinerija razširjala novico, da je nemška vojska odsekala roke več tisočem belgijskih otrok!.....
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.