Ali ste vedeli, da Slovenija po novem s svojo sredinsko vlado postaja kopija Madžarske in Srbije? Morda ste zadnje mesece prespali, toda po prepričanju številnih se pri nas dogaja ”enako dušenje akademske svobode in civilne družbe” kot v omenjenih državah. Poleg tega se nam dogaja tudi ”potvarjanje zgodovine nekega naroda po nareku politično motiviranih interpretacij” ter ”kršenje pravice do svobodnega izražanja in mirnega zbiranja”. To je del pogleda na svet, ki ga iz medijsko zatirane Slovenije predstavljajo v oddaji Studio City na prvem programu javne televizije.
Studio City na RTV Slovenija je po svoje ”zanimiva” oddaja. Oddaja, ki jo vodi znan televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, namreč že dolga leta polarizira. V velikem delu javnosti se jo je že pred leti prijel očitek, da gre za podaljšek revije Mladina, v zadnjem času pa nanjo letijo še dodatni očitki, da gre za strankarsko oddajo stranke Levica. In če ima oddaja na slovenski levici kultni status, je v zadnjih letih izgubila velik del gledalcev s politične sredine, sploh pa desnice.
Čeprav je Studio City iz številnih vidikov vsebinsko za marsikoga (upravičeno) neprebavljiv, je po drugi strani škoda, da njegova vsebina gre mimo nas. Ne zato, ker bi bila posebej kvalitetna ali relevantna, temveč zato, ker nam ponuja redek vpogled v slovenski mehurček (radikalno) leve progresivne medijsko-nevladniško-civilnodružbene-politične scene.
V uvodu omenjeni poudarki iz oddaje za številne Slovence nedvomno predstavljajo oksimoron. Država z vlado, ki je imela skozi celotno leto izrazito mehak pristop k uveljavljanju epidemioloških ukrepov, je po prepričanju številnih postala kršiteljica človekovih pravic. Obenem se soočamo z neprestanimi očitki o kršitvah medijske svobode v državi, kjer je sicer 90 % t.i. mainstream medijev sredinsko vlado že pred njenim formiranjem pričakalo na nož ter z medijsko vojno nadaljuje vse do danes.
Kaj pa smo imeli pred tem? Dolgo obdobje, od nasilnih, insceniranih ter plačanih vstaj leta 2012, do krivičnega zaprtja voditelja največje opozicijske stranke pred volitvami leta 2014, ter trio v najboljšem primeru neučinkovitih in v najslabšem primeru koruptivnih levih vlad pod vodstvom Alenke Bratušek, Mira Cerarja ter Marjana Šarca. Toda za prebivalce mehurčka, ki se je v tem obdobju tudi pošteno razširil ter se spremenil v velik mehur, je bila vse skupaj prava Indija Koromandija.
Vsi nazori štejejo?
Ob poslušanju aktivističnih jeremijad Studia City se marsikateri desno oz. konservativno usmerjeni državljan oz. volivec bržkone vpraša: predragi politično čuteči sodržavljani, kje pa ste bili poprej? Kaj pa moje osebno mnenje ter moja politična izbira? Ali moje mnenje v tej državi nič ne velja in nima iste teže kot vaše, ki ga do neslutenih višav politizirate, konstruirate, dekonstruirate, abstrahirate ter epistemiološko umišljate v vaših razsvetljenih filozofskih sredinah?
Krut, a neposreden odgovor je jasen ‘ne’. In ko bo omenjeni državljan povprašal ‘Kaj pa so moje pravice?’, bo iz mehurčka dobil lep in prijazen odgovor: ‘Predragi sodržavljan, tvoja DOLŽNOST je, da skrbiš, da pipice ne presahnejo, da so korita napolnjena ter da ob vsem tem ne sprašuješ preveč.’ In v primeru, da bi takšen državljan preveč odprl usta, bo hitro deležen pokroviteljstva v smislu ‘Ne odpirajmo ideoloških tem’, ali pa morda celo groženj ‘Z bajoneti vas bomo sterali v morje.’
‘Definicija svobodne in odprte ter pluralne družbe je to, da imamo neomejen dostop do proračunskega denarja, katerega velik del so tudi vaša plačila.’
Odprta družba = odprte pipice
Prebivalci mehurčka, v katerega gledamo preko kukal kot so Studio City, Mladina, v zadnjem letu pa tudi velik del nominalno javne in neodvisne nacionalne RTV, sporočajo: ‘Definicija svobodne in odprte ter pluralne družbe je to, da imamo neomejen dostop do proračunskega denarja, katerega velik del so tudi vaša plačila.’ Takšnih vplačil v sicer skupno malho, iz katere potem kot kakšen Juda Iškarijot srebrnike jemljejo predvsem tisti, ki se jim zdi, da imajo do tega ”neodtujljivo pravico”, ni nikoli dovolj.
Redno zaposleni pri delodajalcih boste to morda opazili, ko se boste poglobili v plačilne liste vsakega 15. v mesecu ter primerjali zneske, kot so ‘neto plača’, ‘prispevki’, ‘davek na redno delo’ ter ‘celotni strošek delodajalca’. Tisti, ki delate po avtorskih ali podjemnih pogodbah boste morda to opazili ob višini davščin ter neto dohodku, ki vam ostane. Vsi samostojni podjetniki med nami, od t.i. ‘popoldancev’ do ‘freelancerjev’ ter obrtnikov to opažajo vsakič, ko seštevajo višino vsakoletnih obveznih prispevkov. In vsakdo izmed nas je to opazil vsakokrat, ko je odšel po nakupih, ter plačeval večen ”krizno-prilagojeni” DDV ali pa od sosednjih držav bistveno dražji bencin.
RTV je naša, vi pa imate Možino in Družino
Toda še tako dobro zatesnjen ter začepljen sod lahko začne puščati. In resnici na ljubo se vsem kritikam na takšno “pravično” slovensko “ureditev” naši “mehurčkarji” le niso mogli izogniti. In kaj je prvo pravilo v takšnem primeru? Ko nekoga ne moreš utišati, preprosto preusmeri pozornost. Vas moti Studio City? Saj imate Možino in prenose maš! Pred desetletjem, ko je bila medijska krajina še bolj uniformirana, je bil pogost odgovor na očitke malodane ironična opazka: “Kaj se pritožujete, saj imate vaše Ognjišče in Družino.”
Preusmeritev pozornosti na t.i. “katoliške” teme je s strani “mehurčkarjev” pogosto uporabljena taktika ravno zato, ker to v Sloveniji hitro ustavi vsakršno neprijetno debato, ne samo tisto o porabi proračunskega denarja. A tu sploh ne gre le za katolike, daleč od tega. Pogovor o smotrni alokaciji, porabi ter sledljivosti proračunskih sredstev je oz. naj bi bil interes vseh državljanov. In pogovor mora biti javen, odprt, pluralen ter mora pošteno pretehtati vse opcije, ki bi se znašle na politični mizi.
Ob vsej slovenski tragikomediji, ki smo ji priča že celotnemu letu 2020, nas morda tudi oddaje Studia City iz epicentra slovenske leve politične realnosti neizogibno vodijo v odprtje konkretnih, vsebinskih ter vse prevečkrat tabuiziranih tem. Navsezadnje tiščanje v mehurju za nobenega ni prijeten občutek.
Manj kot je Studio City pa ne obstaja.
Nihče, ki kaj da nase, ne bi smel sodelovati v tej hudo sporni oddaji, ki tudi ne spada na nacionalno televizijo, če bi to bila.
Res je, nesramno in pogoltno levičarsko trobilo, ki ga moramo plačevati vsi. Nevzdržno!
To nista naša ne tv, in ne radio. RTVS je levo strankarsko trobilo, ki ga prisilno plačujemo vsi. levi in desni.
Kje je škof Mahnič?! On je bil božji odposlanec, ki je zadel žebljico na glavico, da je vernikom odpirav obzorja, kaj pomeni prihajajoči moralno nebrzdani liberalizem in krvoložni plenilski marksizem v ozadju. Slednji je imel odkrit program uničenja religij. Tudi sedanji ga ima pa Cerkev in zlasti vsi duhovniki tega ljudem ne povedo odkrito in to tudi pred volitvami in govorijo mnogi o neki krščanski sredinski drži. Kako more vernik katerekoli vere biti nek sredinec ali ost med tistim, ki ima v načrtu popolno uničenje religij in tistim kristjanom, ki se tega zaveda in hoče to preprečiti. To ni ne špolitična, ne verska drža. Ne moreš biti most med Kristusom in hudičem!!!
V primeru odkrite besede bi krščanska strana dobila danes še vedno 40%, SDS bi ostala pri svojih osveščenih volilcih in bi pridobila še nove, ostanek pa bi odpadl na male stranke in komuniste, ki bi ne mogli več sestaviti vlade s pomočjo montiranih sodnih procesov.
Toda ne, škofa Mahniča ni več, so ga prepoznali Hrvati za svetnika, pri nas pa se bojimo to priznati in ga le pšohvalimo in gredo stvari mimo. Če bi ga tudi mi podprli kot svetnika, bi se razkrinkali, ker smo omahljivci. Pa kaj, saj še temeljne drže ne zmoremo, ne moremo počistiti lastnega hleva in to vodi v … en sam greh IN POHUJŠĐANJE-POHUJŠANJE POMETANJA POD PREPROGO! JA, TUDI KARDINAL RODE BI POČISTIL HLEV PA NI IMEL DOVOLJ ČASA. SO GA UMAKNILI ALI JE LE NAKLJUČJE?
Rajko Podgoršek, zelo dober prispevek.
Izpostavili ste DEJSTVO, da vsi NAZORI štejejo.
Štefančič pa nazore POLOVICO državljanov kar potepta. To jasno kaže, da je ta oddaja Studijo City, še kako Levo-politična in IDEOLOŠKA, prav tako, kot proslave ZZB.
In prav Levica, ki udejanja IDEOLOGIJO BOLJŠEVIKOV, si upa reči, da nočejo IDEOLOŠKIH tem. Leva ideologija je zelo DONOSNA, kajti le z njeno pomočjo se “rojevajo kulturniki – Metelkove”.
Boljševistično-komunistična IDEOLOGIJA. če vedno postavlja – VLADE, neoziraje se, na volilni rezultat. Če Levica ne zmaga na volitvah, pa se “kupi glasove”.
To se sedaj dogaja z Erjavcem, ki je prišel v teh Svetovno-kriznih časih, kot “KAMIKAZA”, da zruši vse, kar se zrušiti da. In potem sam zavlada v imenu – LEVE ideologije.
Spoštovani predsednik parlamenta Zorčič, je večkrat dejal, da noče IDEOLOŠKIH TEM.
Če tega noče, ima sedaj priliko pokazati, da se z IDEOLOGOM upokojencev-ZZB, ne strinja.
Take IDEOLOGE, ki režirajo Studio City, pa DRŽAVLJANI – desnega pola, res nismo dolžni plačevati. To se mi zdi, kot bi moral nekdo plačati svojega RABLJA.
Amen!
Točno tako je. Levica nas državljane že 75 let “lupi” na golo. Zato tudi zaostajamo, ne le za plačami, temveč tudi v razvoju infrastrukture ( tudi ekoloških vprašanj !!!), ter v splošnem družbenem razvoju, vključno z razvojem ključnih – stvarnih – načel pravne države. Celo Ustavno sodišče si uzurpira vlogo boga in neuresničuje dobro voljo oz. dobronamernost pravnih stališč, ki dejansko vplivajo na razvoj družbe. In to zgolj zaradi udninjanja neki pretekli totalitarni zgodovini.
Oddaja Studio City, ki jo zaradi medijske ne-profesionalnosti in odkrite ter celo ekstremistične politične pristranskosti povsem zasluženo imenujejo “Mladina TV” oz. za eno ključnih agit-propovskih trobil “mesečnikov” ekstremistične opozicijske Levice, si brez dvoma s svojim vztrajnim in zavestnim uredniškim ter izvedbenim kršenjem vseh profesionalnih norm in kriterijev javnega in neodvisnega medija že zdavnaj ne zasluži več prostora v elitnem terminu prvega programa javne/državne TV Slovenija.
Še najmanj pa dolga desetletja z istim klošarsko neurejenim, pobalinsko nevzgojenim, izrazito politično pristranskim in tendencioznim, pokroviteljsko vsiljivim in nekultiviranim gostiteljem in samovšečnim “dreserjem javnega mnenja”, gostobesednim filmskim kritikom, Marcelom Štefančičem.
Njegovo mestoma nerazumljivo momljanje, jecljanje in kdaj celo ekstatično kričanje, brezsramno seganje v besedo, surovo prekinjanje sogovornikov sredi besede, vsiljivo “polaganje” odgovorov na njihova usta, ali celo očitno “sankcioniranje” z brezobzirnim izklopom mikrofona, kadar mu besede sogovornika ne “pašejo” v scenarij, vse to je daleč od standardov profesionalnega, neodvisnega, strpnega in svetovljansko pluralno široko odprtega televizijskega voditeljstva.
A problem ni le politično zaščitena in nedotakljiva oddaja, ki ima nerazumno in nerazumljivo privilegiran status v okviru IP uredništva državne TVS že nekaj desetletij. Problem je njena politična “doktrina” in razpoznavna medijska “manira”, ki jo nekritično posnemajo tudi uredniki, ustvarjalci in voditelji drugih oddaj državne TV Slovenija: zlasti Tednika, Osmega dne, kulturnih drobtinic po Odmevih, nekaterih mnenjskih omizij in televizijskih intervjujev, a ne nazadnje še posebej očitno tudi uredniki in voditelji Studia 3, Dnevnikov in Odmevov.
V zmotni strastni želji, da bi bili čim bolj prepoznavni in čim bolj spremljani, vsi ti neprofesionalni “državni uslužbenci” nekritično posnemajo zapeljive prvine neprofesionalne agitatorske in propagandistične politične pristranskosti ter populističnega senzacionalizma, kakršne “krasijo” Štefančičeve voditeljske, gostiteljske in govorniške ekshibicije ter vnaprej predvidljive in varno v-okvirjene ekshibicije večine njegovih selektivno izbranih gostov oz. sogovornikov.
Državna TVS oz. IP uredništvo “javnega servisa” je začelo izgubljati oz. zavestno zanemarjati in zapostavljati profesionalne novinarske standarde ter prvinsko etično zavezanost demokratično odprtemu in politično pluralnemu avditoriju, ko je začelo nekritično posnemati in slediti izrazito komercialnim pojavom in standardom poročanja ter izrazito senzacionalističnega pridobivanja gledalcev s strani komercialne Pop tv in A kanala ter ko je začelo tudi znotraj lastnega kolektiva selektivno gojiti in spodbujati populistično medijsko nastopaštvo in puhlo in prazno domače zvezdništvo Štefančičevega tipa.
To kar počne RTV je demonstracija AGITATORJEV, ki delajo po naročilu Levice.
Tako dela tudi Stidio City.
In nas, državljane Desnega pola, pa rabijo samo, da jih plačujemo, pa čeprav tudi sami Levičarji vpijejo: “RTV je naša!”
Če je njihova, kot pravijo, naj jo tudi sami plačujejo!
Zanimivo je, da je bil njegov oče v Demosu, ta pa tak levičar?
Tudi Spomenka Hribar je bila v Demosu, pa ji danes tega ne bi nihče pripisal.
Verjetno so bili to “krti”, ki so Demos najedali od znotraj. Kajti prav kmalu po osamosvojitvi, je Spomenka imela celo stran časopisa – DELO. kjer je na veliko pisalo: “USTAVIMO DESNICO”. In to dela še danes. Ruši in blati JJ, ki je bil ob osamosvajanju OBRAMBNI MINISTER. Istočasno pa Spomenka REKLAMIRA, hvali in pomiluje oficirja JLA, ki je bil del AGRESORSKE vojske.
S tem je Spomenka pokazala, da ji Samostojna Slovenija ni bila nikoli pri SRCU.
Ona ceni svoje somišljenike – Aksentijeviča in Jankovičam ki mu je pripravila teren, da je VEČNI župan Ljubljane, ona pa dobro plačana “teta”.
Oddaja prepričuje že prepričane, oziroma trobi pričakovano, nikakor ne objektivno. Sicer pa ima televizija en gumb, ki ga uporabim ob začetku oddaje in vzdržujem dobro voljo. Ni pričakovati, da bi tu izvedel kaj novega, pomembnega.
Odličen prispevek! Za levičarje so vsi, ki so drugačnega mnenja, napaka, če nisi levičar, je zanje to zato, ker nisi dovolj razsvetljen, razgledan, izobražen… skratka nekdo, ki je bogi, ki nima dostopa do interneta in ga zato ne jemljemo resno, ali pa je ”fašist” in z njim zato ne debatiramo. Ker je teh ”fašistov” zelo velik delež populacije, je treba po njihovo ”revolucijo za spremembo družbe”, ker vsi bi morali tako razmišljati kot naši razsvetljeni progresivisti levičarji. Ideje glede tega pa zagotavlja šolski sistem (gledano širše v zahodnem svetu). Drugi nimamo pravice razmišljati drugače, kaj šele o tem javno govoriti, ker je to označeno za ”faknews in sovražni govor”.
Ekstremisti in populisti v naši družbi so mnižično levičarji. Vse kar piše v prvem odstavku, dejansko velja ravno zanje in ne za tiste, ki jim to očitajo.
Res je.
Če ne mislič tako, kot Levica potem si “FAŠIST” – kar je velika LAŽ.
Jaz pa mislim, da si le Anti-komunist, kar ni prepovedano, od leta 1991 dalje.
Dokler Svet ne bo prepoznal LEVICE, naslednike KOMUNISTOV, da so prav oni FAŠISTI, bo samo še hujše.
Kajti KOMUNISTIČNA dejanja, so bila ENAKA tistim, ki so jih počenjali Nacisti in Fašisti.
Sedanji Levi-Fašisti, so le mutacija tistih, izpred 2.s.vojne.
Jaz ne poznam nikogar, ki bi gledal to skropucalo od oddaje Studio…Toliko samovšečnosti, kot jo je v tej oddaji, ne najdeš nikjer drugje v Slo medijskem prostoru. Edina konkurenca je morda na novi, Kdo vam laže.
Tale Studio je pravi pravcati priročnik za študij narcisizma, nevrotičnega skakanja v besedo, površnosti, pišmeuhovstva in politične onanije. Le kdo ima želodec to gledati?!
Kaj pa je narobe z oddajo Kdo vam laže? Ja, resnica je za mnoge boleča.
Kapodistrias, mene resnica ne boli. Oddaje, ki jih gledam pa ocenjujem . Tudi kako Beethovnovo simfonijo lahko orkester odigra zelo slabo, čeprav jo je avtor lepo zložil.
Zadeve se razvijajo v polarizacijo najfineše radikalnih oblik.
levajzarska PAST
Eden ima Studio City , ki s svojim kapitalističnim visible imageom privablja vse živo, kot da gre
z nekaj meščansko-zahodnjaško-liberalnega, prašiči pa so v celofan zavili granato, ki ubija.
Levuharsko ZAVAJANJE
Saj vi mate pa Možino in Družino in Ognjišče in tako dalje
Morali bi reči:
Vi pa nared’te Nič noverrga na Desni fronti
Pol pa mi rečemo:
Vi mate pa VAL 202
Oni pa:
Nared’te si svoj VAL 505 !
Mi pa nazaj:
U redu, ga bomo, ampak na RTV Kučanofon Slovenistan
ZA NAŠ DENAR ! In hkrati bomo vas zabrisali na cesto, ker za naše žulje gonite svojo satansko propagando za naš dnar, pizdeki rdeči lojasti totalitarci!
Človek ne more verejeti: mafija ruši vlado, da bo oropala Slovenijo. Rop bomo plačali VSI Slovenci in Slovenke, pa vendar je polovica Slovencev veselih, da bodo okradeni.
Med njimi recimo poslanke Lidija Dijak Mirnik, pa tudi Violeta Tomić, ali pa pravnica Maša Kociper.Za beden drobiž bodo dvignile ročice in omogočile mafiji, da prevzame vlado on prične ropati.
To je fenomen.
Kako je mogoče, da so lahko tako zaslepljene?
DENAR, PRIVILEGIJI….