Navadni državljani vs. slovenski medijski mehurček, ki ga pooseblja Studio City

Privzeta profilna slika
Rajko Podgoršek
POSLUŠAJ ČLANEK
Ali ste vedeli, da Slovenija po novem s svojo sredinsko vlado postaja kopija Madžarske in Srbije? Morda ste zadnje mesece prespali, toda po prepričanju številnih se pri nas dogaja ''enako dušenje akademske svobode in civilne družbe'' kot v omenjenih državah. Poleg tega se nam dogaja tudi ''potvarjanje zgodovine nekega naroda po nareku politično motiviranih interpretacij'' ter ''kršenje pravice do svobodnega izražanja in mirnega zbiranja''. To je del pogleda na svet, ki ga iz medijsko zatirane Slovenije predstavljajo v oddaji Studio City na prvem programu javne televizije.

Studio City na RTV Slovenija je po svoje ''zanimiva'' oddaja. Oddaja, ki jo vodi znan televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, namreč že dolga leta polarizira. V velikem delu javnosti se jo je že pred leti prijel očitek, da gre za podaljšek revije Mladina, v zadnjem času pa nanjo letijo še dodatni očitki, da gre za strankarsko oddajo stranke Levica. In če ima oddaja na slovenski levici kultni status, je v zadnjih letih izgubila velik del gledalcev s politične sredine, sploh pa desnice.

Čeprav je Studio City iz številnih vidikov vsebinsko za marsikoga (upravičeno) neprebavljiv, je po drugi strani škoda, da njegova vsebina gre mimo nas. Ne zato, ker bi bila posebej kvalitetna ali relevantna, temveč zato, ker nam ponuja redek vpogled v slovenski mehurček (radikalno) leve progresivne medijsko-nevladniško-civilnodružbene-politične scene.

V uvodu omenjeni poudarki iz oddaje za številne Slovence nedvomno predstavljajo oksimoron. Država z vlado, ki je imela skozi celotno leto izrazito mehak pristop k uveljavljanju epidemioloških ukrepov, je po prepričanju številnih postala kršiteljica človekovih pravic. Obenem se soočamo z neprestanimi očitki o kršitvah medijske svobode v državi, kjer je sicer 90 % t.i. mainstream medijev sredinsko vlado že pred njenim formiranjem pričakalo na nož ter z medijsko vojno nadaljuje vse do danes.

Kaj pa smo imeli pred tem? Dolgo obdobje, od nasilnih, insceniranih ter plačanih vstaj leta 2012, do krivičnega zaprtja voditelja največje opozicijske stranke pred volitvami leta 2014, ter trio v najboljšem primeru neučinkovitih in v najslabšem primeru koruptivnih levih vlad pod vodstvom Alenke Bratušek, Mira Cerarja ter Marjana Šarca. Toda za prebivalce mehurčka, ki se je v tem obdobju tudi pošteno razširil ter se spremenil v velik mehur, je bila vse skupaj prava Indija Koromandija.

Vsi nazori štejejo?


Ob poslušanju aktivističnih jeremijad Studia City se marsikateri desno oz. konservativno usmerjeni državljan oz. volivec bržkone vpraša: predragi politično čuteči sodržavljani, kje pa ste bili poprej? Kaj pa moje osebno mnenje ter moja politična izbira? Ali moje mnenje v tej državi nič ne velja in nima iste teže kot vaše, ki ga do neslutenih višav politizirate, konstruirate, dekonstruirate, abstrahirate ter epistemiološko umišljate v vaših razsvetljenih filozofskih sredinah?

Krut, a neposreden odgovor je jasen 'ne'. In ko bo omenjeni državljan povprašal 'Kaj pa so moje pravice?', bo iz mehurčka dobil lep in prijazen odgovor: 'Predragi sodržavljan, tvoja DOLŽNOST je, da skrbiš, da pipice ne presahnejo, da so korita napolnjena ter da ob vsem tem ne sprašuješ preveč.' In v primeru, da bi takšen državljan preveč odprl usta, bo hitro deležen pokroviteljstva v smislu 'Ne odpirajmo ideoloških tem', ali pa morda celo groženj 'Z bajoneti vas bomo sterali v morje.'
'Definicija svobodne in odprte ter pluralne družbe je to, da imamo neomejen dostop do proračunskega denarja, katerega velik del so tudi vaša plačila.'

Odprta družba = odprte pipice


Prebivalci mehurčka, v katerega gledamo preko kukal kot so Studio City, Mladina, v zadnjem letu pa tudi velik del nominalno javne in neodvisne nacionalne RTV, sporočajo: 'Definicija svobodne in odprte ter pluralne družbe je to, da imamo neomejen dostop do proračunskega denarja, katerega velik del so tudi vaša plačila.' Takšnih vplačil v sicer skupno malho, iz katere potem kot kakšen Juda Iškarijot srebrnike jemljejo predvsem tisti, ki se jim zdi, da imajo do tega ''neodtujljivo pravico'', ni nikoli dovolj.

Redno zaposleni pri delodajalcih boste to morda opazili, ko se boste poglobili v plačilne liste vsakega 15. v mesecu ter primerjali zneske, kot so 'neto plača', 'prispevki', 'davek na redno delo' ter 'celotni strošek delodajalca'. Tisti, ki delate po avtorskih ali podjemnih pogodbah boste morda to opazili ob višini davščin ter neto dohodku, ki vam ostane. Vsi samostojni podjetniki med nami, od t.i. 'popoldancev' do 'freelancerjev' ter obrtnikov to opažajo vsakič, ko seštevajo višino vsakoletnih obveznih prispevkov. In vsakdo izmed nas je to opazil vsakokrat, ko je odšel po nakupih, ter plačeval večen ''krizno-prilagojeni'' DDV ali pa od sosednjih držav bistveno dražji bencin.

RTV je naša, vi pa imate Možino in Družino


Toda še tako dobro zatesnjen ter začepljen sod lahko začne puščati. In resnici na ljubo se vsem kritikam na takšno "pravično" slovensko "ureditev" naši "mehurčkarji" le niso mogli izogniti. In kaj je prvo pravilo v takšnem primeru? Ko nekoga ne moreš utišati, preprosto preusmeri pozornost. Vas moti Studio City? Saj imate Možino in prenose maš! Pred desetletjem, ko je bila medijska krajina še bolj uniformirana, je bil pogost odgovor na očitke malodane ironična opazka: "Kaj se pritožujete, saj imate vaše Ognjišče in Družino."

Preusmeritev pozornosti na t.i. "katoliške" teme je s strani "mehurčkarjev" pogosto uporabljena taktika ravno zato, ker to v Sloveniji hitro ustavi vsakršno neprijetno debato, ne samo tisto o porabi proračunskega denarja. A tu sploh ne gre le za katolike, daleč od tega. Pogovor o smotrni alokaciji, porabi ter sledljivosti proračunskih sredstev je oz. naj bi bil interes vseh državljanov. In pogovor mora biti javen, odprt, pluralen ter mora pošteno pretehtati vse opcije, ki bi se znašle na politični mizi.

Ob vsej slovenski tragikomediji, ki smo ji priča že celotnemu letu 2020, nas morda tudi oddaje Studia City iz epicentra slovenske leve politične realnosti neizogibno vodijo v odprtje konkretnih, vsebinskih ter vse prevečkrat tabuiziranih tem. Navsezadnje tiščanje v mehurju za nobenega ni prijeten občutek.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Novo šikaniranje »depolitizirane petnajsterice« na RTV? Sindikat opozarja na nezakonita ravnanja uprave
  • 18. 01. 2024
Incident pred RTV: Rupar poziva Drnovška k odstopu, ta vztraja: "Še ena v vrsti perverznih stvari, ki si jih Rupar lahko zamisli." Kaj Rupar obljublja grafitarju?
  • 20. 02. 2024
»Depolitizirani« novinarji RTV napoteni na čakanje. Gerič: »Gre za stalinistično čistko brez pravne podlage.« Odstopil član uprave
  • 29. 12. 2023