NATO bo tesneje sodeloval z Ukrajino, vzhodne članice se želijo vojaško krepiti. Lahko Kitajci izpogajajo mir?

vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes in jutri se v Bruslju odvija dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov držav članic zveze Nato, v okviru katerega bo zavezništvo v svoje vrste sprejelo rusko sosedo Finsko. Medtem ko je pridružitev Švedske začasno še pod vprašajem, pa se s severnoatlantskim zavezništvom vse bolj povezuje Ukrajina.

Smernice, na katerih naj bi slednja gradila svojo varnost v prihodnosti, dobivajo vse jasnejše obrise, obenem pa se vse bolj krepi težnja po vojaški krepitvi Natovega "vzhodnega krila", ki bo po novem de facto obsegalo tudi Finsko.


"Naša podpora bo dolgoročna, zato pričakujem, da se bodo ministri strinjali, da zečnemo delati na večletnem programu," je glede podpore včeraj povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Nato kot organizacija Ukrajini trenutno ne dobavlja oborožitvenih sistemov ali kakršnihkoli ubojnih sredstev, sodeluje pa z neubojnimi sredstvi, kot so motilniki dronov, gorivo, vadbena oprema, gorivo, medicinska oprema itd.

Nato za ukrajinsko obrambno industrijo


Trenutno se podpora izvaja v okviru lani dogovorjenih sredstev v višini 150 milijonov evrov, poleg tega so pod okriljem Nata dodatno darovale posamične članice; pri teh donacijah gre tudi za več deset milijonov evrov na državo.

A glede na izjave visokih predstavnikov bo sodelovanje preseglo zgolj humanitarne donacije. Kot je za Euractiv povedal Natov diplomat, bo predvidena pomoč za obdobje naslednjih desetih let v višini 500 milijonov evrov letno, in čeprav je v primerjavi z donacijami posameznih držav v obliki oborožitvenih sistemov ta številka zanemarljiva, se tudi Natova politika pomika v smeri razširitve sodelovanja na področje interoperabilnosti, kar pomeni, da bosta v prihodnosti ukrajinska doktrina in oprema postajali vse bolj kompatibilni z Natovo.

S tem bo po napovedih določenih zagonskih investicij deležna tudi ukrajinska obrambna industrija. Po pričakovanjih bo celoten finančni paket odobren na vrhu Nata v Vilni prihajajočega julija.

Vzhodne članice se želijo vojaško krepiti in višati izdatke


Prav na tem srečanju pa naj bi konkretneje določili tudi krepitev omenjenega "vzhodnega krila" Nata, h kateri pozivajo predvsem vzhodne članice, ki bodisi mejijo na Rusijo ali Ukrajino ali predstavljajo rusko interesno območje. Že konec letošnjega februarja so voditelji Bukareštanske deveterice na srečanju, ki se ga je udeležil tudi amerišči predsednik Joe Biden, pozvali k popolni vojaški pomoči Ukrajini: "Besedam naj sledijo konkretni ukrepi, natančneje dobava orožja, ki je potrebno za Ukrajinsko zmago, posebno tankov, modernih letal in raket dolgega dosega," je na primer dejal Ivan Mikloš, nekdanji slovaški finančni minister.

Na omenjenem srečanju so se predstavniki dogovorili tudi za medsebojno pomoč v primeru grožnje. "Vzhodno krilo" naj bi se po napovedih češke obrembne ministrice Jane Černochove še dodatno okrepilo vsled ruske postavitve jedrskih kapacitet na območju Belorusije: "Ne glede na močne besede Rusije in Belorusije v zadnjih tednih se bomo okrepili," je povedala.

Ker so krepitve odvisne od vlaganj, je ena od glavnih tem bruseljskih pogovorov tudi dvig obrambnih izdatkov držav na 2 % BDP. To temo posebno izpostavljajo Poljaki, ki za trenutne obrambne načrte namenjajo okoli 4 %. Skupaj z Estonci so se že pred časom zavzeli za dvig dogovorjenih minimalnih izdatkov z 2 na 2,5 %.

Prizadevanja za mir pod določenimi pogoji


Kot so voditelji vzhodnih članic zavezništva že večkrat izpostavili, jih je ruska agresija na Ukrajino zaradi strateške izpostavljenosti še dodatno povezala, obenem pa ostajajo zavezani prizadevanjem za mir. Češka ministrica Černochova je tako pred dnevi povedala, da ni pomembno, kdo izpogaja mir, bistveno je, da se vojna konča. Ob tem pa je poudarila, da bi morala pogajanja potekati o celotnem ukrajinskem ozemlju, saj napadena država ne bi smela ničesar prepustiti agresorski Rusiji.

"Celoten svet mora storiti vse, kar je mogoče, da se grozote čimprej končajo. Če obstaja kdo, ki to lahko stori, ga podpiram. Vseeno mi je, če so to Kitajci," meni. Ob tem pa je vodja diplomacije EU Josep Borrell povedal, da Kitajska ne more biti del pogajanj, saj da ne loči med napadalcem in žrtvijo. Lahko pa bi Kitajci pogajanja organizirali, meni Borrell.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki