Nategni me nežno, spet in spet: kdaj bodo Socialni demokrati imeli tega dovolj?


Domači politični svet se že nekaj tednov vrti okrog Roberta Goloba, katerega so mediji, anketarji in mnenjski voditelji levice, še preden si je prilastil stranko in dokončno dahnil DA, razglasili za »ključnega izzivalca Janeza Janše«.

Kot vemo, zgodba nikakor ni nova, temveč spominja na vrtenje desetletje starih serij, le da se že peta ponovitev namesto ob enih popoldne, kot ji pritiče, ponovno vrti v prime time terminih največjih slovenskih televizij.

In čeprav tokratnega glavnega junaka, ki je v retro scenarijih edina nova, bolje rečeno, retuširana spremenljivka, vedno znova opolnomočijo kot nasprotje glavnega negativca, ki ostaja zmeraj isti, pa so resnični osmoljenci stranski igralci z istega brega, ki so stalnica vseh epizod, a jim v obračunu z zlikovcem vedno znova odrečejo glavno vlogo. Za povrh vsega pa jim zabičajo, naj se glede tega nikar javno ne pritožujejo.

Če se iz filmskih prispodob vrnemo v realen svet, je seveda jasno, da mora štancanje vedno novih antijanša akcijskih junakov najbolj nervirati Socialne demokrate. Vsekakor upravičeno; so praktično edina resna, dobro organizirana stranka levo od sredine, zastavljena po učbeniku parlamentarne demokracije: zgrajeni od korenin navzgor, z razvejano terensko mrežo, hierarhično strukturo in kadrovsko selekcijo politično izobraženih kadrov. Pustimo ob strani kakovost programa in selekcije v zadnjem desetletju – kot vsi na levici so tudi sami izbrali lažjo pot, se švercali na antijanša sentimentu ter s tem zanemarili področja, ki bi jim sicer, glede na instant projekte, prinesla konkurenčno prednost. To pa je tudi njihova edina krivda in odgovornost, ki jo imajo za položaj, v katerem so se znašli.

Ko je bil izbran Golob, so Fajonova, Han, Nemec, Brglez in ostali čez noč izginili z ekranov.

In ta, kot vemo, ni rožnat. Ko je bil izbran Golob, so Fajonova, Han, Nemec, Brglez in ostali čez noč izginili z ekranov. Ne da bi se poskrili sami, ampak žarometi kamer so se obrnili v drugo smer. Saj so z nominacijo Fajonove za mandatarsko kandidatko in potiskom Sandija Češka v prvi plan skušali vsaj del medijske pozornosti znova obrniti nase; a bolj kot ne neuspešno. Signal levemu volilnemu bazenu od strategov iz ozadja je jasen: »ključni izzivalec je Robert Golob«, kot je sporočilo v nedavnem Utripu najlepše ubesedila Mojca Šetinc Pašek.

Stricem ni do šale

Da cmok ob vsiljenem novem protagonistu levo od sredine obstoječi vse težje pogoltnejo, je tokrat bolj očitno kot kadarkoli poprej. Tako očitno, da nekateri levi mnenjski voditelji in komentatorji urgirajo kar prek malih zaslonov in kulovce v eter pozivajo, naj izbor ponižno sprejmejo in ne kažejo nezadovoljstva, kaj šele odpora. Da gre to na roko Janševim, ki se nad tem zabavljajo, utemeljujejo svojo intervencijo.

A resnica je, da bi zgolj zabavljanje enih in drugih obstoječih političnih akterjev nad oguljenim scenarijem, ki je, roko na srce, tovrstnega zabavljanja vreden, ljudem dokončno odprlo oči za absurdnost početja krojačev takšne politike, ki nima razdiralnih posledic le za levi politični pol, temveč izrazito negativno vpliva na dozorevanje slovenske demokracije kot take.

Prav to so bistro ugotovili v podmladku Socialnih demokratov (ti ga vsaj imajo), ko so se na Twitterju pohecali s karikaturo Šarca z Golobovimi lasmi ter napisom »nov obraz, novo razočaranje«.

Zajem slike Twitter

A kaj kmalu po objavi je nevidna roka (spletne policije?) poskrbela, da je zabavljaški dovtip izginil z družabnega omrežja (za popoln izbris iz spletnega spomina je bilo seveda prepozno).

Ali so ga po premisleku (pritiskih) umaknili sami ali ne, ni toliko bistveno kot ugotovitev, da v političnem ozadju levega pola še vedno deluje nevidni regulator vedenja izvoljenih predstavnikov politične levice, ki ravnanje po smernicah stricev nagrajuje, soliranje in kljubovanje pa kaznuje. Socialni demokrati so jo tokrat, ker so spustili ušesa in stisnili rep med noge, odnesli zgolj z opozorilom. Če bi trmoglavili, bi se zanje lahko končalo tudi drugače.

Česar se ne zavedajo, ne nujno slabše.

Pokroviteljski odnos zunanjih, neizvoljenih akterjev levice do izvoljenih predstavnikov ljudstva še nikoli ni bil tako očiten kot v tem mandatu.

Politiki na priklic

In zdaj smo pri bistvu problema, zakaj kulovci s svojo miselnostjo v slovenski politiki enostavno ne morejo prodreti. Prav vsi, s Socialnimi demokrati na čelu, namreč niso suverene, samostojne politične entitete v pravem pomenu besede. Povejmo drugače – svojih odločitev ne sprejemajo znotraj njih samih, temveč odločitve zanje sprejemajo od zunaj, oni pa jim ponižno prikimajo in po njih uravnavajo svoje politično delovanje.

In ta pokroviteljski odnos zunanjih, neizvoljenih akterjev levice do izvoljenih predstavnikov ljudstva še nikoli ni bil tako očiten kot v tem mandatu. Navodila, kako se naj na političnem parketu obnašajo, jim nalaga skorajda vsak na levi, ki ima pet minut časa – od aktivističnih novinarjev, komentatorjev in mnenjskih voditeljev, do ostarelih profesorjev ter petkovih protestnikov. Kaj navodila, celo zahteve so jim dali podpisati – štrik so jim nataknili javno, pred kamerami, da ja ne bodo razočarali pričakovanj samooklicane »ljudske skupščine«.

In če sem prej zapisal, da so Socialni demokrati kot resna stranka krivi zgolj za šlepanje na antijanša politiki, je treba to ugotovitev dopolniti. Krivi so tudi tega, da se gredo takšno klečeplazenje pred raznimi Jaši Jenulli, Teami Jarc, prepotentnimi novinarji ter odcvetelimi avtoritetami iz trdih komunističnih časov.

Če pogledamo z nekaj kritične distance – kdo so ti ljudje, kakšne so njihove reference, da bi lahko od zunaj krojili politiko stranke, ki da nekaj nase, na svoj ustroj in svoje voditelje, stranke, kateri legitimnost daje sto tisoč glasov na volitvah?!?

Dokler bodo talci takšne podložniške miselnosti, Tanja Fajon in Socialni demokrati nikoli ne bodo vodili te države. Zato ker volivci v resnici takšnih upognjencev nočejo, jih zavračajo in iščejo voditelje, ki pokažejo potrebno dozo samostojnosti, samozavesti, suverenosti, predrznosti.

Ravno v tem je največja prednost Roberta Goloba na eni in Janeza Janše na drugi strani. Socialni demokrati pa, dokler se bodo ponižno pustili nategovati, si niti ne zaslužijo česa drugega, kot da po volitvah vedno znova loščijo čevlje izbrancu, ki ga za vodenje levega političnega bloka namesto njih in volivcev spet in spet izbere nekdo drug.

21 komentarjev

    • Če bodo stranke desne in sredinske opcije pametne, naj usmerijo vse svoje reklame pred volitvami v konkretne programe. kaj bomo imeli ljudje od njih, če jih izvolimo. To je edina možnost. Ker na koncu je veliko ljudi še vedno pragmatičnih in bo raje volilo tistega, od kogar bo nekaj imelo. Vedno bodo pa ljudje, ki pač volijo politično ali ideološko. Teh pa ni mogoče premakniti. Raje v lastno skledo pljuvajo, kot da bi naredili kaj drugače.

    • Tokrat smo po dolgem času lahko bolj optimistični glede “zabitega volilnega bazena”. To dobro vedo v globoki državi, ki jo grabi panika. Končno prihaja čas, ko bo komunizem pri nas postal del zgodovine. Lahko še nekaj časa traja, a zanesljivo bo. Res pa je, da je ranjena hijena najbolj nevarna, navsezadnje najbolj pomembno je kdo šteje glasove.

  1. Politični igralci levice, ki nastopajo na vidnem odru, so bili vsi izbrani s strani stricev iz ozadja – to je globoke države. Nihče, ki ne gre skozi njihov filter, se ne more prebiti na politični oder, kjer nastopajo lutke globoke države. Golob ni nobena izjema in noben poseben pojav. Zdaj ja pač napočilo njegovih “pet minut”. Nekje pa že ima napis: ” po uporabi odvrzi”.

    Problem ostalih lutk, ki jih je zasenčila nova lutka stricev iz ozadja v podobi Goloba, je ta, da malce pozabljajo, da so zgolj vodene lutke, ne pa samostojni akterji. Pozabljajo, da so le igralci na političnem odru, ki igrajo igro, katere scenarij in režija niso v njihovih rokah. Na njih je, da sledijo scenariju in režiserju, ki je skrit v ozadju političnega odra, sicer tvegajo, da bo režiser aktiviral določilo, ki velja za politične lutke: po uporabi odvrzi.

  2. “volivci … iščejo voditelje, ki pokažejo potrebno dozo samostojnosti, samozavesti, suverenosti, predrznosti.”
    Volivci pa ne iščejo arogantnih , samovšečnih in samozadostnih voditeljev.
    Predvsem pa vse skupaj temelji na tem, da mora voditelj imeti vizijo in izkazovati vsebino.
    Imam občutek, da bo Golob odfčal najkasneje v enem mesecu.

  3. Levičarjev so polna usta fašizma, v resnici pa nam levičarji 2018 ponudijo osebek, ki se je navduševal na življenjepisom Hitlerja, za letošnje volitve pa nam ponujajo slovenskega Duceja. Komur ni jasno, da imajo komunizem, nacionalsocializem in fašizem temelje v skrajnem levičarstvu, je opravilno nesposoben. Takšne ljudi bi bilo potrebno dodatno informirati in izšolati, da bi sploh kompetentno lahko odšli na volitve. To kar nam ponujajo skrajni levičarji golobjega kula, ni niti blizu socilni demokraciji, kaj šele liberalizmu, vse to vodi v diktaturo.

  4. Kar je povedal g. Golob včeraj na RTV – je res. Za vse tiste, ki se ogrevajo na drva, se ni kurjava prav nič podražila. Potrebna je sistemska rešitev in glavni krivci za 100 % dvige so občine, ki niso naredile tega, za kar so plačane. Poiščimo krivce.
    Ta delitev 150 € kar povprek, ne po ugotovljenih višinah položnica za gretje, ni v redu.

    Kakorkoli, tudi če se z Golobovo usmeritvijo ne strinjamo, so njegove ocene za dvige energije, prave. Znesek ne bo nakazan na imetnika električnega odjemnega mesta, ampak kar vsem osebam, ki imajo pod 1.000 €. Sicer je zelo lepo, da država odreagira pri zmanjšanju stroška omrežnin in še nekega zneska, s katerim že vrsto let pokrivamo preplačano T6, pridelane v obdobju levih vlad. Tudi še kakšna položnica bi bila lahko trajno nižja, če je le volja.

    Priporočam da poslušamo oba pola in sami v sebi naredimo selekcijo. Ne bodimo v skupini tistih, ki kar povprek pljuva po vsem!

    • Res je, dajanje miloščine ljudem je pesek v oči. Temeljni problem je, da energije v Evropi zmanjkuje, razlog pa je v vprvi vrsti v tem, da se gremo nekakšen zeleni prehod, ki je nič drugega kot skok v bazen, v katerem ni vode. Vlada slepo sledi utopični viziji Evropske komisije, ki sledi globalnai eliti, ta pa nas hoče spraviti ob potrebno energijo, kar bo osiromašilo ves kontinent.

      Drugi razlog, da energije zmanjkuje je ustvarjanje konfliktnega položaja z Rusijo prek tridesetletnega širjenja Nata na ruske meje, ker je spet delo globalne elite, ki ji je prav malo mar za Evropo in Evropejce. Njen cilj je ekspanzija njenih vplivnih sfer in v končni posledici pokoritev tudi Rusije. Ta cilj si obetajo doseči prek vojne z Rusijo v Ukrajini in prek sankcij, ki naj bi spravile Rusijo v bankrot, to pa bi vzpostavilo pogoje za notranji prevrat, odstranitev Putina in namestitev prozahodne lutke v Kremlju, ki bo plesala po taktih zahodne vladajoče elite.

      • Pomembno pa je tudi to, da koalicija KUL + Golob nima niti za dlako drugačnega energetskega programa, kot ga ponuja Bruselj. Tudi KUL + G slepo sledijo utopični/distopični politiki zelenega prehoda, ki je pot v energetsko in posledično vsestransko revščino.

        Kitajci se nič ne menijo za izpuste toplogrednih plinov in na novo odpirajo termoelektrarne, kar jim zagotavlja stabilno in poceni električno energijo. Posledica zgrešene evropske energetske politike bo ta, da se bo industrija še naprej selila iz Evrope na Kitajsko in drugam, kjer bodo imeli dovolj poceni energije.

      • Rasputin, se strinjam z vsem, kar ste napisali.
        Merklova pa je med glavnimi krivci, saj se je izročila na milost in nemilost ruskemu plinu. Zaprla vse nuklearke in vetrnice. Sedaj pa imajo Nemci zelo veliko težav.
        Dober gospodar ne daje vseh jajc v eno košaro.

        Le koliko ji je kapnilo v žep ob takih škodljivih odločitvah!

    • Ne vem kaj točno je govoril Golob na RTV ampak dejstva so pa sledeča in vsak šef vlade se bo moral s tem soočiti.
      To, da se drva niso podražila, ni res. Mi jih kupujemo vsako leto za kamin, pa so bila letos cca. 20-30% dražja že jeseni, ko še ni bilo najave glede podražitev goriv.
      Občine so deloma lahko krive za tisti del, kjer one upravljajo z dobavo energentov za posamezne objekte. Niso najbolje ocenile stanje na trgu in niso dovolj zgodaj zakupile več energentov po nižjih cenah. Potem je bilo pa prepozno. Drugače pa občine nimajo vpliva na cene.
      Drugače pa je zadeva sledeča. V Sloveniji cca. 1/3 energije dobimo iz HE, 1/3 od JE in 1/3 od TEŠ. Zdaj je to razmerje malo drugačno in počasi prihaja še sončna energija ampak so ti deleži še zelo nizki in bistveno ne vplivajo na ta razmerja. Dejstvo je, da je energija iz HE neproblematična in ta bo ostala. Cena iz tega vira se ne bi smela spreminjati, ker je pogon na vodo iz narave, ki je stalen. Potem imamo TEŠ, kjer kurijo premog. Tukaj sta dva problema. prvi je, da je ta tehnologija ocenjena kot neprimerna in jo moramo v kratkem (recimo cca. 8-10 letih) ugasniti. Alternative ni. Vsaj ne v takem obsegu. Potem imamo pa še JE, ki pa je ravno zdaj na mizah EU parlamenta ali je ta energija zelena ali ni. Po mojem mnenju bodo to potrdili, ker drugih pravih alternativ ni. je pa okoljsko prijazna razen odpadkov. Le te pa znamo tudi že dobro pospraviti, da ni velikega vpliva na okolje. Varnostno pa tudi zadnje tehnologije niso vprašljive. Torej ideja je, da bi v bližnji prihodnosti sedanjo JE zaprli in vmes zgradili večjo, ki bi prevzela še tisti del od TEŠ. Gorivo v JE je uran ali plutonij, ki sta poceni in tudi koločinsko ga ne potrebuješ veliko. Torej to je trenutno resna alternativa. Potem je pa opcija še plin, ki pa ga kupujemo in pomeni stroškovni in geopolitični riziko. Tudi CO2 je še problem. Zadnja opcija so pa sončne elektrarne ali pa vetrne elektrarne. Vetrnih pri nas ne bomo postavljali, ker predstavljajo velik poseg in mi smo zelo proti posegom v naravo. Sončne celice pa lahko spravimo na streho ampak je pa problem, da sonce ne sveti vedno in da je potrebno zato energijo shranjevati za dneve, ko ni sonca in za ponoči. Obstajajo sicer baterije, ki pa trenutno niso primerne. Velik strošek in še obremenitev okolja zaradi same proizvodnje ter razgradnje.
      Golob zelo zagovarja sončno energijo pri čemer ne pove, kje bo dobil manjko energije. HE ne bodo dovolj. Torej je to politično všečno nakladanje. Po mojem strokovnem mnenju zdajšnja vlada dela prave korake. Za JE so se pridružili v Bruslju, da jo uvrstijo med okoljsko primerne. Ker tako si lahko zagotoviš zanesljiv vir energije za naprej. Seveda pa nisem proti sončni vendar je potrebno upoštevati omejitve. Večji problem pri JE je, da gradnja traja tudi 10 let in več, pa trenutno je zelo draga investicija. Sicer glede na količino proizvedene eneregije in število let obratovanja na koncu ni med dražjimi ampak je potrebno na začetku dovolj dobro oceniti, kakšna je optimalna kapaciteta, ki jo potrebujemo. Ne smemo biti ”Gorenci” ampak ne smemo biti pa tudi razsipni, ker to veliko stane.

  5. * iščejo voditelje, ki pokažejo potrebno dozo samostojnosti, samozavesti, suverenosti, predrznosti.
    Ravno v tem je največja prednost Roberta Goloba na eni in Janeza Janše na drugi strani.*

    Z eno pomembno razliko: Janez Janša ima za svojo samozavest podlago v rezultatih, Robert Golob pa razen predrznosti in egocentričnosti nič. Tudi samostojen ni. Brez podpore medijev bi bil 0.

  6. Jabezz Janša je pomemben tudi v opoziciji, zato ni nikoli šel za evro poslanca…na soočenjih bo verjetno premagal Goloba, sestaviti vlado pa je težko brez podpore “nastrojene javnosti”, verjetno se pa Golobova vlada ne bi obdržala, za njega je glavni cilj, da vlade ne prevzame Janša, za kako vodenje ljudi pa on ni, vodi le samega sebe, ta oseba ni šla čez kako selektivnost, to iskazuje tudi njegova zunanja podoba iz časov, ki so jih krojili v VIS “Srebrnia krila”.

  7. Potočil sem solzo ali dve zaradi nemile usode SD, ki jo nprestano izgravajo, da ni vodilna politična sila v deželici na nesrečni strani Alp.

    Potem sem pa začel razmišljati, zakaj je potem SD sama in preko svojih transmisij prisotna v vseh porah našega političnega, gospodarskega in vsega družbenega življenja.

    Mi zna kdo to pojasniti?

  8. G. Čakš, taka prostaška sintagma, kakršno ste zapisali v naslov, spada kvečjemu za šank, ne pa v časopis, ki naj bi oblikoval javni prostor neke srednjeevropske države in nagovarjal pretežno katoliško bralstvo. Po krivih poteh človek ne doseže ničesar velikega in z umazanim jezikom prav tako ne.
    Pride kvečjemu do razklane in nefunkcionalne skupnosti, v kakršno nas potiskajo levi in desni skrajneži, ki jih najlaže prepoznamo prav po prostaškem jeziku.

Komentiraj