Nataša Konc Lorenzutti priporoča delo Prešernovega nagrajenca

Kajetan Gantar: Utrinki ugaslih sanj

Si lahko zamislite, da bi danes, v našem svetu, aretirali najstnika, ga na zaslišanju pretepli ter ga nato vrgli v jetniško celico, kjer ga niti mama ne bi mogla obiskati? Kako bi vsi skočili!

Ko se je to zgodilo Kajetanu Gantarju, letošnjemu Prešernovemu nagrajencu za življenjski prevajalski opus, ni smel skočiti nihče. Aretiran je bil zato, ker je v šoli nekaj narobe rekel. Tudi njegov oče, ki je povojna leta preživel v begunstvu in po vrnitvi domov ni smel nikoli več poučevati, je bil preganjan zato, ker je nekaj narobe rekel.

Kdor je že ali še bo prebral prvi del spominov Kajetana Gantarja, bo zagotovo desetkrat premislil, preden bo kaj narobe rekel; pa ne zato, ker bi ga zaradi prenagljenih besed ali ostro izraženega mnenja v našem času in prostoru kdo preganjal, ampak zaradi lastne vesti, zaradi kulture sporazumevanja in zaradi spoštovanja do resničnih žrtev resničnega omejevanja svobode govora.