Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se danes mudi v Azerbajdžanu. Za jutri pa je napovedan obisk azerbajdžanskega zunanjega ministra pri zvezi NATO. Očitno je prisoten vedno večji obojestranski interes za povezovanje in gospodarsko sodelovanje. Pri tem Evropska unija predvsem išče nadomestne vire za ruske surovine.
Strateško energetsko partnerstvo med EU in Azerbajdžanom, sklenjeno leta 2006, še naprej ostaja primer vzajemno koristnega sodelovanja. Vendar odnosi presegajo področje energije, hkrati pa bo treba doseči pomemben napredek na področju demokracije in temeljnih svoboščin. EU razpravlja o tesnejših odnosih z Azerbajdžanom in je leta 2010 začela pogajanja o pridružitvenem sporazumu.
Evropska komisija je državam EU predlagala dogovor z Azerbajdžanom za povečanje uvoza zemeljskega plina in podporo širitvi plinovoda v ta namen, kot je razvidno iz osnutka dokumenta, ki ga je videl Reuters.
Odnosi EU z Azerbajdžanom
Odnosi z Azerbajdžanom so določeni v okviru vzhodnega partnerstva in temeljijo na dveh ključnih načelih: potrebi po diferenciranem pristopu: Azerbajdžan se lahko sam odloči, v kolikšni meri bo sodeloval pri političnem združevanju in gospodarskem povezovanju, ki ju ponuja EU in načelu uresničevanja temeljne demokracije: EU pri temeljnih vrednotah vzhodnega partnerstva ne bo dopuščala nikakršnih kompromisov.
Svet Evropske unije je 14. novembra 2016 sprejel mandat za pogajanja o celovitem sporazumu z Azerbajdžanom. Novi sporazum naj bi nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1996. V njem naj bi temeljiteje upoštevati skupne cilje in izzive, s katerimi se danes spoprijemata EU in Azerbajdžan. EU in Azerbajdžan sta se 11. julija 2018 dogovorila o novih prednostnih nalogah partnerstva. Pomemben korak naprej v odnosih med EU in Azerbajdžanom, saj naj bi te skupne prednostne naloge vodile in krepile partnerstvo v prihodnjih letih.
Amid Russia's continued weaponisation of its energy supplies, diversification of our energy imports is a priority for the EU.
President @vonderleyen and Commissioner @KadriSimson will be tomorrow in Azerbaijan to further strengthen the 🇪🇺🇦🇿 cooperation.#REPowerEU
— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) July 17, 2022
Investicije Evropske unije v Azerbajdžanu
EU je vložila sredstva v podporo skoraj 17.500 malih in srednjih podjetij, od katerih je 47 % v lasti žensk, da bi povečala njihovo konkurenčnost in tržne priložnosti. EU pomaga spodbujati boljši dostop do pravnega varstva za državljane in podjetja prek pravne pomoči in boja proti korupciji. Od leta 2018 je v Bakuju in regijah brezplačno pravno pomoč prejelo več kot 6.700 ranljivih oseb.
EU in Azerbajdžan tesno sodelujeta, da bi pospešila možnosti države za doseganje ciljev, povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami. Azerbajdžan se je pridružil vzhodnoevropskemu partnerstvu za energetsko učinkovitost in okolje (E5P) ter sprejel zakon o energetski učinkovitosti.
V prihodnjih letih bo EU vlagala v naslednjih pet vodilnih projektov: pristanišče Baku kot trajnostno vozlišče za pretok blaga in storitev; digitalizacija prometnih koridorjev v Azerbajdžanu; podpora konkurenčnosti 25.000 zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij; dostop do posojil za male in srednje velike kmetije ter nosilce živilske dejavnosti in pet pametnih in zelenih mest z odlagališči, ulično razsvetljavo in električnimi tramvaji.
EU se je hitro odzvala na nujne potrebe Azerbajdžana v času največje krize COVID-19. Mobilizirala je prilagojen sveženj ukrepov COVID-19 v višini skoraj 32 milijonov EUR, da bi podprla nujne potrebe. Ta sredstva so pomagala zagotoviti ciljno usmerjeno pomoč azerbajdžanskemu javnemu zdravstvenemu sistemu, vključno z 20 bolnišnicami in 5 ustanovami primarnega zdravstvenega varstva, ter zagotoviti nujne medicinske pripomočke za oskrbo bolnikov. EU je podprla tudi usposabljanje več kot 2.900 zdravstvenih delavcev, 98 laboratorijskih tehnikov, 1.400 študentov medicine in zdravstvene nege ter drugih zdravstvenih delavcev.
The EU is turning to trustworthy energy suppliers.
Azerbaijan is one of them.
With today's agreement, we commit to expanding the Southern Gas Corridor, to double gas supplies from Azerbaijan to the EU.
This is good news for our supplies of gas this winter and beyond. pic.twitter.com/j1sVcv10z6
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) July 18, 2022
Plin je trenutno najbolj pereče vprašanje
Osnutek memoranduma o soglasju, ki ga morajo odobriti vpletene vlade in se lahko še spremeni, je del prizadevanj Evropske unije za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina po vojni v Ukrajini.
“Stranki si prizadevata podpirati dvostransko trgovino z zemeljskim plinom, vključno z izvozom v Evropsko unijo prek južnega plinskega koridorja, v obsegu najmanj 20 milijard kubičnih metrov plina letno do leta 2027 v skladu s tržno uspešnostjo in povpraševanjem na trgu,” je navedeno v dokumentu z dne 11. julija.
Po Transjadranskem plinovodu, zadnjem delu plinovodnega omrežja Južnega plinskega koridorja, je bilo lani v evropske države, kot je Italija, pripeljanih več kot 8 milijard kubičnih metrov azerbajdžanskega plina. Južni plinski koridor je sklop plinovodov od Kaspijskega morja prek Turčije do jugovzhodne Evrope.
In addition to oil, #Azerbaijan has also been a reliable supplier of natural gas for Europe. With proven gas reserves of 2.6 trillion cm, Azerbaijan exports daily up to 30 mln. cm gas to European consumers via 3,500 km-long Southern Gas Corridor, helping European energy security. pic.twitter.com/KO9JR8uJhA
— Nasimi Aghayev (@NasimiAghayev) July 15, 2022
Mirovništvo v Gorskem Karabahu
Medtem ko je Rusija osredotočena na Ukrajino, se je Evropska unija bolj vključila v posredovanje med Armenijo in Azerbajdžanom glede sporne regije Gorski Karabah. Maja je Bruselj gostil redke osebne pogovore med armenskim predsednikom vlade Nikolom Pašinjanom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom. Zunanja ministra obeh držav sta imela prav včeraj prve dvostranske pogovore po letu 2020.
A ker si voditelji EU prizadevajo predstaviti nevtralno stališče med državama, se nekateri Armenci bojijo, da se bo plinski premik naklonil Azerbajdžanu, kar bi lahko vplivalo na Gorski Karabah, zaradi katerega sta Baku in Erevan leta 2020 vodila zadnjo vojno.
Gabriel Gavin se je maja v reviji Foreign Policy pogovarjal z Artakom Beglaryanom, državnim ministrom in dejanskim voditeljem samooklicane Republike Artsakh, etnične armenske enklave Gorski Karabah na ozemlju, ki je mednarodno priznano kot azerbajdžansko, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi vse večje odvisnosti Evrope od Azerbajdžana. “Če so Zahodu pomembne demokracija in človekove pravice ter stabilnost v regiji, bi morali v okviru pogajanj o plinu z Azerbajdžanom določiti pogoje,” je dejal Beglarjan.
Sporazum z Azerbajdžanom ni pravno zavezujoč, vendar določa program za nadaljnje naložbe EU in dvostranske odnose. Po njem bodo sledila redna “srečanja na tehnični in ministrski ravni”. Dogovor naj bi bil sklenjen po podobnem sporazumu EU z Egiptom in Izraelom, ki je bil sklenjen junija.
Pri dogovoru z Egiptom so skupine za človekove pravice in poslanci Evropskega parlamenta izrazili zaskrbljenost, da bi energetski interesi zmanjšali podporo EU aktivistom v severnoafriški diktaturi. Tudi Azerbajdžan, ki je naftna diktatura in ga že desetletja vodi ista družina, ima slabe rezultate na področju človekovih pravic. Vendar EU se s tem vidikom trenutno izgleda ne ukvarja.
Vprašanje, kje lahko Evropa najde preostanek plina, ki ga potrebuje, je voditelje EU pripeljalo čez oceane in v iskanje tradicionalnih in nekonvencionalnih partnerjev: Norveška, Izrael, Združene države Amerike, Egipt in Katar so bili vsi izbrani kot kandidati za povečanje pretoka.
Razmišlja se tudi o novih trgih. Nemški kancler Olaf Scholz je maja obiskal Senegal, da bi njegovo vlado spodbudil k povečanju proizvodnje plina na morju. Italija je nedavno sklenila plinske sporazume z Alžirijo, Angolo in Kongom.
Kako se Putin dela norca iz brezveznih evropolitikov…
Res, svojo luknjo pelje nazaj v preteklost za par desetletij, pa se dela norca, res, mater si ti inteligenten ej
Ne, nas pelje v luknjo in draginjo!
Rusiji očitajo pomanjkanje demokracije, celo diktaturo, v isti sapi pa sklepajo posle z državo, ki jo že 30 let mafijsko vodi ena držina. Neverjetno kako poceni so bruseljska “načela”.
Res je!
EU pri temeljnih vrednotah vzhodnega partnerstva ne bo dopuščala nikakršnih kompromisov.
***
Koliko veljajo evropske vrednote, lahko vidimo pri Ukrajini, ki je dobila status kandidatke za vstop v EU, pri čemer je ta država navadna diktatura. Zelenski je prepovedal opozicijske stranke in opozicijske medije, vlada s pomočjo politične policije in odredov smrti, ki ugrabljajo in ubijajo politične nasprotnike – EU pa nič.
Tudi v zvezi z Azerbaidžanom je podobno. Njihov plin je največja evropska vrednota. Samo-da-ni-rusko je prioriteta evropske rusofobične politike. Če pa še škodi Rusiji, toliko bolje.