“Naše poslanstvo je tudi to, da kristjani aktivno sodelujemo pri izgrajevanju demokratične družbe”

Andreja Barat
20
vir: sobota.info

V prvem delu intervjuja z novim evangeličanskim škofom Leonom Novakom smo govorili o evangeličanski skupnosti, delu škofa ter razmerah na področju vere v Sloveniji in svetu.

Evangeličanska Cerkev AV v RS je sicer druga največja krščanska Cerkev na ozemlju Republike Slovenije. Nauk Evangeličanske Cerkve AV v RS temelji predvsem na Svetem Pismu Stare in Nove zaveze – Bibliji, kakor tudi na Veroizpovednih spisih, katere vsebujejo edino pravo razlago le-tega. Evangeličani se imenujejo po evangelijih – prvih 4 knjigah Nove zaveze, kot radostnega oznanila našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Danes je videti, da niso več problem toliko razlike med krščanskimi Cerkvami kot pa je problem veliko število ljudi, ki se od Cerkve (katerekoli) distancirajo?

Mi vsi verujemo v enega Boga, priznavamo krst, imamo isto Sveto pismo, ki nas uči, da se moramo ljubiti in spoštovati in to mora biti del našega delovanja in sožitja. Tukaj v Prekmurju imamo zelo lepo in dolgo tradicijo ekumenskega sožitja. Znano je, da so se že leta 1910 na skupnem sprehodu po Murski Soboti dobili katoliški dekan, judovski rabin in evangeličanski duhovnik. Skupaj so se sprehajali po mestu, se pogovarjali in na ta način tudi meščanom pokazali, da če se mi spoštujemo in pogovarjamo, tudi vi tako delajte. To je obrodilo bogate sadove in imamo res lepo sožitje in medsebojno spoštovanje med vsemi verskimi skupnostmi. Zavedajmo se, da si moramo tudi mi, naša generacija, prizadevati, da bo tako ostalo še naprej.

Katoliško Cerkev že leta pretresajo poročila o spolnih zlorabah in o pometanju le teh pod preprogo. Kakšno je stanje glede tega v Evangeličanski Cerkvi in kako se ta sooča s tem?

V Evangeličanski Cerkvi je spolnih prestopkov manj. Nisem niti zasledil nekih poročil o spolnih zlorabah v njej. Verjetno tudi zaradi tega, ker so evangeličanski duhovniki in duhovnice poročeni in imajo večinoma lastne otroke. Glede tega je bil morda tudi malo večji in bolj strog nadzor, kar se tiče dela z otroki in mladimi.

Gotovo ste zasledili, da se tudi v Katoliški Cerkvi dogajajo premiki in razprave s katerimi je Luter pometel že pred 500 leti, na temo celibata in večje vloge žensk v Cerkvi. Nam lahko poveste kakšne izkušnje oz. priporočila na to temo?

Vsaka Cerkev se srečuje z določeno specifično tematiko oz. problemom, ki ga mora rešiti in po moje bo Rimokatoliška cerkev tudi te stvari rešila na dober način in glede na svojo tradicijo in prepričanje, pa tudi javno mnenje svojih vernikov. Pomembno je, da se kot Katoliška Cerkev zavedajo tudi svojega pomena, ki ga imajo v tem svetu, in dejanj, ki imajo širši, tudi družbeno politični vpliv.

Katoliška Cerkev ima svojo tradicijo in svoje kanonsko pravne okvire znotraj katerih se giblje in dajati nasvete od zunaj je gotovo težko. Vse te spremembe morajo biti najprej notranji proces, to mora najprej zrasti v ljudeh, verniki se morajo najprej s tem identificirati, to mora postati del njih, del njihovega prepričanja. Sprememba mora priti najprej od spodaj navzgor.

Po eni strani je naše poslanstvo tudi to, da kot kristjani aktivno sodelujemo pri izgrajevanju demokratične družbe, na drugi strani pa se seveda moramo tudi kritično odzvati tam, kjer stvari niso po nauku Svetega pisma

Katoličani imamo v Sloveniji, pa tudi po svetu, pogosto skušnjavo, da svojo vero živimo politično oz. da svoje politično udejstvovanje utemeljujemo na veri … Vera je tako včasih tudi politično zlorabljena. Kako je s tem v protestantski Cerkvi?

Vsak vernik ima tudi pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz demokratične ureditve neke družbe. Glede na politiko in usmeritev neke stranke se vsak vernik samostojno odloči, katero bo podprl.

Po eni strani je naše poslanstvo tudi to, da kot kristjani aktivno sodelujemo pri izgrajevanju demokratične družbe, na drugi strani pa se seveda moramo tudi kritično odzvati tam, kjer stvari niso po nauku Svetega pisma in se ne razvijajo v pravo smer. Nekateri se bolj aktivno vključujejo v politično delovanje, tudi kot cerkveni predstavniki, sicer pa imamo pri nas v Slovenski evangeličanski cerkvi načelo, da duhovniki niso politično aktivni, da niso vključeni v nobeno stranko in da tudi svojega prepričanja med verniki ne propagirajo ter da v času volitev ne dajejo nobenih »političnih« priporočil vernikom.

Ena od trenutno precej aktualnih tem, ki je tudi pogosto politično zlorabljena, je migrantska kriza. Kakšno je stališče Evangeličanske cerkve do te teme?

Že v prejšnji migrantski krizi smo dobro sodelovale vse krščanske skupnosti, tako rimo-katoliška preko Karitasa kot evangeličanska preko Eho podpornice, pa tudi ostale verske skupnosti so se aktivno vključile in pomagale. Mnenja smo, da je vsak človek, ki je v stiski potreben naše pozornosti in pomoči. K temu nas zavezuje ljubezen Jezusa Kristusa in njegova zapoved, da se ljubimo med seboj.

Seveda, pa moramo tudi poskušati, kot neka demokratična družba vplivati na to, da bodo življenjske razmere v domovini migrantov človeka dostojne, da bodo imeli neko prihodnost zase in za svoje otroke, tako glede izobraževanja, delovnega mesta, demokratičnih načel … v tistem trenutku bo tudi pritisk migrantov na zahodne države manjši.

Nekaj pa jih bo vedno ostalo, tudi Slovenci smo bili nenazadnje velikokrat migranti, že od Trubarja naprej, tako gospodarski kot politični. Seveda je migracija pri ljudeh, ki ne poznajo našega jezika, kulture, etičnih vrednost, vere … bolj problematična, vendar pa še vedno velja, da je vsak človek ustvarjen po Božji podobi in mora biti v skladu s tem obravnavan spoštljivo, pozorno in z ljubeznijo.

Slovenski narod je še vedno zelo ranjen in predvsem zelo razdeljen. Tako zaradi dogodkov med in po drugi svetovni vojni kot zaradi bolj sodobnih problemov. Kje vi, kot morda ne neposredno vpleteni v ta boj, vidite pot, da bi končno prišlo do sprave?

Za spravo sta vedno potrebna dva. Tista dva, ki sta v sporu. Biti mora torej obojestranska pripravljenost. Pripravljenost, da se priznajo lastne napake in pripravljenost, da se odpustijo napake drugega. Takrat pride do sprave in pomiritve. In to je edina možnost, da se lahko družba enotno razvija naprej kot skupnost, ki je homogena in si želi dobre bodočnosti za prihodnje generacije.

Kot sem že omenil, tukaj v Pomurju imamo to dolgoletno tradicijo. Čeprav živimo na versko, narodnostno in jezikovno mešanem območju, je bilo tukaj vedno prisotno medsebojno spoštovanje, mir, ni bilo nobenih velikih ekscesov, sovražnosti, pobijanj … to bi si morda lahko tudi ostali del Slovenije vzel za vzor.

Torej bi morda lahko uvedli, da bi se vsak petek popoldne po glavnem mestu skupaj sprehajala in se pogovarjala nadškof Katoliške cerkve v Sloveniji in predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, da bi ljudem pokazala, da bi bil čas za novo prihodnost …?

Ja, saj. Besedam morajo slediti konkretna dejanja. Za govorniškim pultom ali pa v obliki nekih izjav se da vse povedati ali napisati, ampak slediti morajo tudi dejanja. Sprava pa zaživi, ko pride do medsebojnega srečanja in odpuščanja. In do skupne želje nadaljevati sožitje v dobrobit vseh ljudi.

Na Zahodu, pa tudi pri nas, v družbo vse bolj vdirajo tako imenovane ideologije spola, ki spol označujejo za družbeni konstrukt in poudarjajo, da je spolov več in da si ga lahko ljudje izberejo sami. Kako gledate na širjenje tovrstnih ideologij v Evangeličanski Cerkvi? 

Evangeličanska Cerkev se drži svetopisemskega nauka. Tam je zapisano, da je Bog ustvaril človeka kot moža in ženo. To se pravi, da imamo dva spola in to prepričanje se je ohranilo skozi celotno svetopisemsko zgodovino. Mislimo, da moramo kot Cerkev ostati zvesti temu prepričanju in pa sporočilu, ki nam ga daje Bog po svoji besedi, ne glede na trende, ki se pojavljajo v družbi.

Vedno so se in vedno se bodo pojavljali različni trendi, različne ideologije, gibanja, filozofije … že v Jezusovem času je bilo tako, tudi v času prve krščanske skupnosti, in tudi danes ter v bodoče bo tako. Cerkev pa ima nalogo, da ostane zvesta sporočilu Svetega pisma in da to sporočilo tudi oznanja in za njim trdno stoji.

Splav se nam zdi zadnja rešitev, ko gre za življenje matere, sicer pa smo mnenja, da je vsako živo bitje (in njegovo življenje se začne ob spočetju!) vredno življenja in da nimamo pravice, da bi človekovo življenje na ta način umetno prekinili.

Kako gledate na vsakoletno molitveno akcijo pred ljubljansko porodnišnico ter odnos levo-liberalne družbe do tega početja?

Splav se nam zdi zadnja rešitev, ko gre za življenje matere, sicer pa smo mnenja, da je vsako živo bitje (in njegovo življenje se začne ob spočetju!) vredno življenja in da nimamo pravice, da bi človekovo življenje na ta način umetno prekinili.

Molitev je v bistvu naša komunikacija z Bogom in preko molitve ga prosimo, naj blagoslovi tiste ljudi, ki se nahajajo v stiski. In po mojem mnenju so mnoge žene, ki se odločajo za splav, v hudi stiski – kajti to je res zadnja možnost, da se odločiš za tako radikalen korak. Zato so potrebne te molitve, pa ne samo molitve, ampak tudi vse druge pomoči. Tako svetovanje kot materialna pomoč.

Letos smo praznovali 100-letnico priključitve Prekmurja matični domovini. Kakšna je bila vloga Evangeličanske cerkve pri tem in kakšen pomen je imela priključitev za protestantizem na slovenskih tleh?

Protestanti so se vedno zavzemali, da bi lahko ljudje v svojem jeziku brali Sveto pismo in da bi lahko svoj jezik uporabljali pri bogoslužju, pa tudi drugače. Tako je bilo s Trubarjem, tudi tukaj v Prekmurju z evangeličanskimi duhovniki, ki so prevedli Novo zavezo v prekmurščino (duhovnik Štefan Küzmič 1771). To je bila osnova za nastanek knjižnega jezika, kajti prekmurščina je knjižni jezik. V njej so bile izdane knjige in prekmurščina se je uporabljala tudi v šolskem sistemu, dokler ni bilo to območje priključeno nazaj matični državi. Takrat je nastal problem dveh jezikov in prekmurščina je bila postavljena na nivo dialekta.

Drugače pa so Prekmurci vedno nekje imeli to željo, biti v skupni domovini, biti del slovenskega naroda. To se je sedaj ob 100-letnici tudi lepo pokazalo z vsemi prireditvami tako v Prekmurju kot v prestolnici. Prizadevati si moramo, da bomo še naprej gojili ljubezen do domovine. Vendar pa ta ne sme biti nacionalistična, ampak mora hkrati spoštovati in sprejemati tudi druge, ki želijo postati novi člani te domovine.

Velik prispevek protestantov, tako krščanstvu kot človeštvu nasploh, je to, da so približali Sveto pismo ljudem in ga spet postavili v srčiko krščanske vere. Kako danes navdušiti povprečnega Slovenca, da odpre Sveto pismo in v njem najde navdih za svoje življenje?

Vsak čas ima nek svoj izziv. V 16. stoletju je bil izziv, da so bili ljudje nepismeni. Bilo jih je potrebno najprej izobraziti, da so se naučili brati in pisati in šele potem so lahko prevode Svetih pisem tudi uporabljali. Danes imamo drug izziv. Vsi beremo in pišemo, imamo pa druga področja, ki nas bolj zanimajo in jim posvečamo svojo pozornost, hkrati pa zanemarjamo našo duhovno in duševno potrebo ter lakoto po Božji besedi.

Če opazujemo našo družbo, opazimo da imamo veliko problemov na področju medsebojnih odnosov, v družinah. Mnenja sem, da branje Božje besede spreminja človeka in če spreminja človeka na pozitivno, potem tudi posledično spreminja družbo na bolje. Prinaša boljše medsebojne človeške odnose, solidarnost, spoštovanje, ljubezen in to potrebuje vsaka družba.

Ena od trenutno perečih tem je tudi ekologija. Kakšen naj bo odnos kristjana do stvarstva?

Bog nas je postavil v ta svet, ki ga je sam ustvaril in na koncu, ko je opazoval svojo stvaritev, je rekel, da je vse zelo dobro. V ta svet nas je postavil kot odgovorne upravitelje in dal nam je vsa naravna bogastva v našo dobrobit, da bi lahko dostojno živeli in se prehranjevali, ne pa v prekomerno in sebično izkoriščanje. Vse te zaklade nam je dal, da bi jih lahko tudi mi predali naprej v enakem ali pa vsaj podobnem stanju. Zato se mi zdi za kristjana zelo pomembno in odgovorno, da spoštuje Božje stvarstvo in da je tudi zaveden ekolog.

Smo pred vrati božiča: vas lahko prosimo za kako misel, ki nam bo pomagala bolj doživeto doživeti rojstvo našega Gospoda.

Simbol adventa so adventni venec in štiri adventne sveče, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje in vsakič, ko prižgemo svečo, zasveti  luč, ki nas spominja na Božjo luč, Jezusa Kristusa, ki prihaja v ta svet. Božič, praznik Kristusovega rojstva, je klic k prenovi našega življenja in prižiganja Jezusove sveče odrešenja. Želel bi si, da bi ta luč ljubezni, sprave, miru in medsebojnega spoštovanja, gorela vsakdan znova v našem srcu in v naši družbi.

20 KOMENTARJI

  1. Zadeva ni tako enostavno lepa, kot jo skušata prikazati gospa Andreja in evangeličanski škof Leon Novak. Leta 2011 je Cerkev, ki priznava sv. Petra za prvega voditelja kristjanov, razglasila za blaženo s. Serafino Micheli. Sestra Serafina je bila ustanoviteljica Reda Sester Angelov.

    No, sestra Serafina je imela videnje. Videla ogaben ognjen požiralnik v katerem so bile okrutno mučene neštete duše. Na dnu te luknje je bil človek, ki se je razlikoval od ostalih. To je bil Martin Luter. Obkrožen z demoni, ki so ga silili, da je klečal. Vsi med njimi so se zaman trudili, da bi mu s kladivi v glavo zabili velik žebelj. Sestra se je zamislila in prepričana je bila, da je Luter kaznovan v peklu predvsem zaradi prvega poglavitnega greha, napuha. Napuh ga je spravil v smrtni greh, ga vodil v odprt odpor do Cerkve. Njegovo postopanje, njegov odnos do Cerkve in njegovo pridiganje so bili odločilni za zabredenje in posledično pogubljenje mnogih neprevidnih in površnih duš.

  2. Zanimivo je, da so se protestanti začeli imenovati škofje (čeprav so brez apostolskega nasledstva, brez zakramenta svetega reda,…) ob ustanoviti škofije Murska Sobota.

    Njihovo prilagajanje času je smešno, sedaj imajo celo obred razporoke.

  3. Pred volitvami za ljubjanskega župana je g.Geza pozval vernike naj dajo glas g.Jankoviću,torej so še kako politična.
    …nevem zakaj sem se sedaj spomila še na g.Kučana…
    Sicer pa je ravzaprav (skoraj)vseeno,ali spadaš v eno ali drugo “verstvo”,da je le srce naravnano na Boga,da je stalno prisoten v tvojem srcu in tvojih deanjih in mišlenjih.
    Sicer pa,če pomisliš samo na (zame enega največjih herojev trenutnega časa) Nika Vujačiča,ki mislim,da je Protestant,si mislim,da tudi “oni” lahko
    “proizvajajo”svetnike,ali vsaj velikanske svetilnike in oznanjevalce,apostole Jezusovega sporočila.
    Oglejte si kak njegov video,vsakega sesuje.

  4. Odziv na komentarje pod obema deloma intervjuja z novim luteranskim škofom:

    Očitno protireformacijski krožek v Sloveniji še vedno obratuje… 🙂

    Videti je, da nekateri svoje osebne frustracije želijo prenesti na občestvo in jim je netenje sovraštva v vsaj delno olajšanje (morda bi se bilo smiselno vprašati, kdo jih vodi – Po njih sadovih jih boste spoznali…(Mt 7,16)).
    Takšno razmišljanje in pogledi so v nasprotju tako z ekumenizmom kot tudi cerkvenim naukom in zagotovo tudi z zadnjimi papeži… Da se nekaterim iz zgoraj omenjenega krožka zdi papež Frančišek napol heretik je jasno, škoda pa, da niste zasledili, da si je recimo papež Benedikt XVI izbral za enega od temeljev svojega pontifikata ravno ekumenizem. 2011 je obiskal Erfurt (kjer je Luter študiral in bil posvečen v duhovnika) in se udeležil protestantskih slovesnosti. Tam je v pridigi povedal, da vidi Lutra kot model človeka, ki išče Boga. Prav tako je ob drugi priložnosti izjavil, da je imel Luter prav glede nauka o opravičenju in da je šlo za velik nesporazum. In ravno Janez Pavel II je bil ključna osebna, da so protestanti in katoličani sedli za isto mizo in se začeli pogovarjati in se ne več gledali preko »teoloških« barikad.
    Gospod AlojzZ: To, kdo je ali kdo ni v peklu, ve samo Bog in zelo prevzetno bi si bilo domišljati, da vemo mi. Cerkev ni nikoli nikogar razglasila za pogubljenega-niti Juda Iškarjota. Razglasila pa je na tisoče svetnikov. Zasebna razodetja (kar videnje bl. Serafine Micheli vsekakor je) pa so predvsem zasebna in nikakor ne nauk ali verska resnica. Iskati po cerkveni zgodovini nekakšna (bizarna) privatna razodetja, ki potrjujejo naše osebne frustracije in so izgovor za poniževanje ljudi, ki prav tako kot mi, iščejo Boga, pa verjetno tudi ni ravno neka pot svetosti, ki bi bila vredna kristjana.

    • razodetja…

      so nacin, kako druge prepricat, da ima prav, ker mu je tako bogec povedal.. in ostali naj bi morali verjet, da mu je bogec nekaj povedal, kar avtomatično dvigne tega cloveka nad vse ostale, ker on pa ima telefonsko vezo z nebesi.. on pa ve kako in kaj..

      klasična poteza, ko si nekdo zazeli oblasti nad drugimi.. bogec mi je reku, da je tako..
      in vsako leto manj ljudi pade na to foro..

      • Nevidni,kdo te sili,da verjameš v Boga ? Ti verjami svojemu bogecu,bolje rečeno eliti tvojih bogecov in bomo vsi zadovoljni.
        Zakaj napadaš nas in našo vero v Boga ? Se bojiš resnice ali svoje nemoči,da ne boš zdržal v neveri?
        Upanje zadnje umira,prepričuješ se,da vsako leto manj ljudi pada na to “foro”.Tako praviš ! Jaz pa ti pravim,da nisi čisto prepričan,da je temu tako. Nekaj ti ne da miru,morda leta,morda te muči “črv”,ki vrta v tebi ? Samo Bog in ti veš,kaj se ti dogaja !
        Kakorkoli,čeprav si neviden,ti želim lep Božič ! V miru ga užij!

    • Nekatere protestantske sekte, recimo mormoni, so se tako oddaljile od krščanstva, da jih ne moremo več imenovati krščanske. To sicer za evangeličane ne velja, so pa sporne nekatere njihove sodobne prakse. Imenovanje škofov brez apostolskega nasledstva bi lahko označili za predrznost, posvečanje duhovnic za bogokletje (itak nimajo svetega reda, vendar je percepcija taka), udinjanje slovenskih protestantov komunistom pa bi lahko enačili z paktiranjem s hudičem. Prav zadnje je boleče, ker podpora militantnim sovražnikom Kristusove cerkve meče slabo luč na celotno evangeličansko skupnost.

      • En lapsus: Mormoni NISO protestanti! So samonikla verska skupnost/sekta, ki le uporablja ušesom vajeno krščansko terminologijo, a dejansko s Kristusom nimajo nič.
        Zgolj opomba

    • Andreja Barat,v nogometu se “praviloma” gre na “prvo žogo”,pa ne vedno.Ključne so taktične zamisli.
      V nogometu je nešteto možnosti,variant..tako kot v življenju.Kolikor zornih kotov,toliko pogledov,toliko rešitev in “videnega” !
      Tvoja reakcija me je malo zmotila.Je izjemno čustvena,zelo nepremišljena,napadalna,skratka hitrejša od tvojega premisleka za kaj v bistvu gre.
      Tvoj “uvodni stavek” : Očitno protireformacijski krožek v Sloveniji še vedno obratuje…Prehitro v jezi izrečena misel,kot reakcija na nek “vzrok”,ki pa ni tisto,kar si misliš,da naj bi bil,je lahko nova še večja težava.
      Marsikateri katolik danes gotovo misli,da je Luter “pretiraval”,kar pa ne pomeni,da v marsičem ni imel prav v izrekanju kritike visokemu kleru. Gotovo pa ni bil potreben razkol in vojne/pobijanja.Eno samo zlo!
      Danes pa je situacija povsem drugačna,vendar s kančkom stare miselnosti in strahu na vseh straneh. Zaradi vseh nas samih je potreben ekumenizem.
      Krščanstvo je preveč ogroženo,da bi si lahko dovolili “luksuz” večnega spopadanja. Seveda to velja za nas,kristjane (vse!),ki moramo narediti svoj del naloge v “odrešenjskem načrtu”.Nihče drug tega ne bo naredil!
      Zakaj sem “apeliral” na premišljenost in previdnost ? Spomnil sem se na čas med drugo svetovno vojno na območju “Jugoslavije”,po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi v Sloveniji v povezavi revolucija-komunisti-RKC.
      Zelo kratko,bolj za spodbudo kaj prebrati : Tito ni dovolil preganjati Stepinca do trenutka,ko je ta Titu rekel : NE! To je bil trenutek začetka procesa proti Stepincu in RKC na območju Jugoslavije po letu 1945 !
      To sem zapisal zato,ker je imel Tito idejo in načrt ločiti RKC v Jugoslaviji od “Vatikana”. Pa mu ni uspelo,kljub strašnim represalijam,umorom in drugim strahotam proti vernikom in kleru.
      In če samo dodam misel.Ne bi bil presenečen,da ima kdo od “tistih ta hudih” idejo,da bi se RKC v Sloveniji lotil s “priviligiranjem” “luteranov”.Vsaj poiskušal !
      In to realno poiskuša : na “blag”,zaenkrat nedolžen,miniaturen način !
      Na vsak način nekomu “paše” zadati “smrtni udarec” ekumenizmu in naporom se medsebojno približati.
      Še kako se levičarji,dediči leniniskih komunistov,komunisti in ateisti vseh vrst zavedajo nevarnosti “bolj enotnih kristjanov” !
      Na žalost,vedno je problem “obseg pete kolone” ! Zavestne ali nezavedne!!

  5. Katoliško obnovitveni oziroma protireformacijiski krožek je vselej kritiziral lažni ekumenizem, od Asizija do Benedikta in naprej.

    Pravi ekumenizem najdemo kje drugje. Cerkev je ena.

    Glede Judeža pa je jasno, da je v peklu, kar potrjujejo Sveto pismo, Cerkveni Očetje in učenje svetnikov. Par klikov na Google pa se najde članke o teh rečeh.

    Vsekakor intervju zgleda bolj kot PR članek, niti enega res zanimivega vprašanja. Drugače seveda v intervju ne bi bilo privolitve.

  6. Se strinjam,Teodor!
    Slovenski protestanti,večinoma javno podirajo levičarje,od politikov pa so že davno favorizirali največje packone in skrajne moralne sprevržence,torej sovražnike resnice in krščanstva tipa Kučan & Janković.
    Zakaj le???
    Tega pobožno srce ne more razumeti!
    Ali pač???
    Kako je možno ljubiti Jezusa in zagovarjati morilce?pajdaše s hudičem?

    Možno je edino tako,da dol s prižnice vernikom napridigati da so politični desničarji v resnici “kriminalci in goljufi ” s pajdašem JJ.na čelu.Dragi verniki,saj je bilo po Tv slo,pri dnevniku,tedniku,celo Stefančič je lepo obrazložil.Glejte javne medije in izveste vso resnico in na volitvah podprite naše postene ljudi slovenskega naroda,borce resnice ,večne partizane,Titu predane.
    Tukaj pa ne more biti ekumenizma,ker kompromisa med resnico in lažji NI!
    Bog hudiču ni nikoli ponudil roko sprave,hudič pa se neprestano pretvarja,da to počneta…
    In tudi tistih 40.000 ,(al koliko že )t.i.denominacij ni nobeno delo Boga,ampak posledica nerazumevanja(ali celo namernega sprevračanja) “svobodne volje”.
    Ena od teh “denominacij”je že pred par leti “posvetila”in poročila prve duhovnike geje,da tam mašujejo,poročajo ostale lezbične duhovnice itd.
    Mar res mislite,da bi Luter,ki je resnici na ljubo res sprožil “prvo domino”,sploh toleriral vso to rakasto tkivo “njegovega nauka”?
    Važna je torej naravnanost srca do Boga,potem težko tudi pamet in morala zbezljata.

    Oglejte si pastorja Nika Vujičića,ki spravlja v solze in na kolena zapornike katerim pridiga Božje usmiljenje.
    Stotine ljudi(z dna) je opogumil za Jezusa,božjo besedo…
    Samo zaradi takih velikanov, apostolov,lahko Protestantje eventuelno opravičijo “svoj prav”.
    Naj bo ekumenizem tak,da bo nanj lahko Jezus ponosen,ne pa ponovno križan z žeblji laži

    • Mala Slovenka,vse pohvale! Vsi se moramo truditi za večjo enotnost med kristjani.Odkrito,iskreno,pošteno v bratski ljubezni in spoštovanju!
      Preveč zla je na Svetu,da bi si še mi (kristjani z medsebojnim spopadanjem) dovolili in privoščili delati še večje zlo,kot je samo po sebi umevno za grešno bitje kot je človek -ljudje.
      Vsekakor je nedopustno ubijanje,trpinčenje,preganjanje,mučenje in še kaj. V imenu vere pa sploh.
      Za nas kristjane je že preveč nasprotovanje ekumenizmu.Pomembno pa je medsebojno spoštovanje in upoštevanje !
      Mala Slovenka,tebi in vsem tvojim želim BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in čim več MEDSEBOJNE LJUBEZNI in MIRU med vsemi nami !
      Izkoriščam priložnost : tudi vam DOMOVINA ,VESEL BOŽIČ!

  7. Vsekakor je nedopustno ubijanje,trpinčenje,preganjanje,mučenje in še kaj. V imenu vere pa sploh.

    CINIK, kaj praviš na te besede, glede na to, kar si zgoraj zapisal:” V imenu Kristusovih ran, umre naj partizan!”

    • Igor,če ostanem na tvoji ravni,lahko le ugotovim,da se vse “rima”. Ko se spustim v dvom (dubio,skepso),se vprašam : od kod tebi ta stavek ? Kdo je avtor ? So ga morda komunisti podtaknili ?
      Recimo,kot smo napačno razumeli voščilo Jerneja Štromajerja za letošnji BOŽIČ.Šele predsednik DS Kovšca je dal pravo razlago.Normalno smo lahko vsi drugi žalostni,ker je čestital samo svojim “sorodnikom”.
      Po drugi strani,se moram vprašati,ker si levičar-moram biti previden,a si ta stavek vzel iz nekega “konteksta” ? Mogoče si zamenjal besedo : komunist s partizan ?
      Sicer pa s tvojimi levičarskimi metodami lahko vse opravičim ali pa obsodim.Kakor mi pač koristi ! Tako ti delaš !
      Na koncu : z levičarji,dediči komunistov se ni za igrati,še manj strinjati in sodelovati,najmanj pa biti iskren,ker vse to iskoristijo,da te potolčejo oz. “vampirsko izsesajo”.
      Bodi v cvetju komunističnega veselja in smeha Jerneja Štromajerja,ko je prepisoval “čestitko svojim sorodnikom” in jim jo pošiljal !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime