Narodna noša zopet promovira slovensko zunanjo politiko

Vir: Predsedstvo BiH
POSLUŠAJ ČLANEK
Le redko vidimo, da bi kakšen obroben diplomatski dogodek sprožil takšne odzive, kot jih je nedavna predaja poverilnih pisem novega veleposlanika Slovenije v BiH Damijana Sedarja predsedujočemu predsedstvu BiH Miloradu Dodiku. Dogodek je veliko pozornosti vzbudil prevsem, ker je slovenski veleposlanik prišel v narodni noši.

Na Domovini smo za stališče do nošenja narodne noše ob predaji poverilnih pisem prosili eno največjih poznavalk protokola v Sloveniji Ksenijo Benedetti in profesorja predmetov s področja diplomacije dr. Boštjana Udoviča.

"Problem narodne noše", ki je očitno uspešen dejavnik promocije slovenske zunanje politike tako doma kot tudi na tujem, je, kot že aprila, zmotil predvsem predstavnike levice. To dejstvo deluje predvsem kot problem dela slovenske politike in družbe s tradicijo in kulturo lastne države. In če na svojo kulturo ne bomo ponosni sami, potem je ne bomo mogli ohraniti, kaj šele zastopati na tujem, pišemo v komentarju uredništva.


Dogodek je v marsičem repriza škandala iz letošnjega aprila, ko je na takšen način poverilno pismo moldavski predsednici Maii Sandu predala slovenska veleposlanica v Romuniji in Moldaviji Lea Stančič.

Vir: Twitter

Spodbudne besede


Podobno kot aprila je tudi tokrat dogodek sprožil pravi spletni vihar. Vsebinsko dogodek ni bil sporen, Sedar je ob predstavitvi namreč zagotovil, da Slovenija ostaja močan podpornik in zagovornik Bosne in Hercegovine na njeni poti v Evropsko unijo, zato bo naša država storila vse, da pospeši proces širitve EU na Zahodni Balkan. To pa so besede, ki so jih v Sarajevu nedvomno veseli slišati.

Slovenija po besedah novega slovenskega veleposlanika v BiH ostaja zavezana procesu širitve EU na Zahodni Balkan in bo v tem procesu posebno pozornost namenila tudi Bosni in Hercegovini. Kot predsedujoča si bo svetu EU pa si bo med drugim prizadevala za socialno-ekonomsko krepitev regije in spodbujanje povezovanja držav.

Ob tem sta tako Sedar kot Dodik strinjala da so odnosi med BiH in Slovenijo tradicionalno prijateljski in brez odprtih vprašanj, Dodik pa je veleposlaniku zaželel uspešno delo.

Narodna noša kot točka spora


Kot smo razložili že pred meseci, je narodna noša v diplomatskih krogih povsem enakovredna poslovni obleki, zato ravnanje slovenskih diplomatov s strokovnega stališča ni sporno. In kot kaže odziv zunanjega ministra Anžeta Logarja, je početje veleposlanikov povsem usklajeno tudi z vodstvom slovenske diplomacije. Logar je namreč med majskim posvetom slovenske diplomacije Stančičevo javno pohvalil z besedami, da sta "Zdrav patriotizem in svetovljanstvo sta dve plati iste medalje, dve strani dobrega diplomata."

Le temu pritrjujejo tudi številni drugi.




Boštjan Udovič: Gre za sprejemljivo prakso, ki se je poslužujejo različne države na različne načine

Profesor predmetov s področja diplomacije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Boštjan Udovič je za Domovino dejal, da je predaja poverilnih pisem v narodnih oblačilih je sprejemljiva praksa, ki se jo poslužujejo različne države na različne načine – ene bolj, druge manj. "Najpogosteje to zaznamo v Avstriji, včasih v Nemčiji, pogosta praksa pa je to v afriških državah. Ne glede na vse, to je praksa, ki je dovoljena," izpostavlja Udovič.

"Meni osebno je všeč, da se kdo kdaj odloči, ni pa pričakovati, da se bodo za to odločili vsi veleposlaniki. Tudi kakšno takšno navodilo bi bilo po mojem »problematično«. Čeprav me ne sprašujete tega: narodnih noš se ne posodablja. So odraz časa, v katerem so nastale, zato jih jaz ne bi posodabljal," je še dodal dr. Udovič.

Ksenija Benedetti: Nima smisla izzivati


Nekoliko drugačnega mnenja pri tem vprašanju pa je ena največjih poznavalk področja protokola v Sloveniji Ksenija Benedetti, ki je za Domovino dejala, da z nošo ob predaji poverilnih pisem formalno sicer ni nič narobe. Vendar pa lahko takšno predstavljanje v ljudeh vzbuja posmeh, saj ga ljudje niso navajeni. Zato se je po njenem mnenju takšnih dejanj bolje izogibati. Te prakse se v Sloveniji tako niso skoraj nikoli posluževale druge članice Evropske unije, drži pa, da je takšna praksa pogosta pri neevropskih državah.

Po njenem mnenju je tako bolje, da pripadnost slovenski kulturi kažemo na mnoge druge načine. Namen diplomacije namreč prav gotovo ni, da bi s takšnimi dejanji vzbujala posmeh.



https://twitter.com/ambrozd/status/1416757883497336837

https://twitter.com/bs_freezone/status/1416666951124934656
KOMENTAR: Blaž Čermelj
Če na svojo kulturo ne bomo ponosni sami, potem je ne bomo mogli ohraniti, kaj šele zastopati na tujem
Narodne noše so sestavni del slovenske zgodovine in so kot del kulture in njene dediščine pomembno pripomogle h konstituciji naroda. Protokol takšno oblačilo dovoljuje, to je dejstvo. A hkrati je dejstvo tudi, da nošo diplomati le redko oblečejo. Da se tokrat tega poslužujejo tudi Slovenci, ne le tujci, je nekakšno prebijanje ledu. Verjetno bo sčasoma, če se bodo veleposlanili in drugi zunanji predstavniki države tega posluževali pogosteje, tudi pri nas to postalo nekaj običajnega, kar bosta sprejeli tako desnica kot levica, ki ima s tem ta čas več težav. Del diplomacije je tudi prinašanje in predstavljanje kulture. In če se bo javnost zaradi tega bolj zanimala za zunanjo politiko, bo to pravzaprav pripomoglo tudi k večjemu zanimanju ljudi za zunanjo politiko. Bo pa slovenski izziv bolj protokolarne narave - torej katero nošo sploh izbrati, da bo predstavljala celotno državo, ne le ene od pokrajin. Kar se protokola tiče, so zadeve namreč jasne. Izbira noše je uveljavljeno početje. Tudi na nacionalni ravni praktično ni pomembnejše kulturne prireditve, na kateri narodne noše ne bi bile prisotne. Vsekakor pa je tematika tudi širše odprla vprašanja oblačenja na protokolarnih dogodkih. Tudi v Sloveniji je na tem podorčju veliko napak in poljubnega razlaganja protokola, kot so prekratka krila, kuperge na uradnih sprejemih ... kar bi morali resnično problematizirati. Problem narodne noše tako deluje predvsem kot problem dela slovenske politike in družbe s tradicijo in kulturo lastne države. Če zagovarjaš zlitje kulture lastnega naroda v neprepoznavno mešanico z vsem svetom, potem ti je verjetno bolj naravno nasprotovanje lastni oblačilni dediščini. Slovenci kakšne druge kot so narodne noše, pa naj bodo tiste bolj ljudske ali pa bolj meščanske, nimamo. In če na svojo kulturo in tradicijo ne bomo ponosni sami - potem bomo svojo domovino težko že ohranili, kaj šele zastopali na tujem.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike