»Naprej zastava Slave« – 7. april, dan slovenske zastave

dr. Vanja Kočevar
8
Zastava Republike Slovenije in Slovenska narodna zastava (vir foto: www.grboslovje.si)

»Naprej zastava Slave« se glasi prvi stih nekdanje slovenske narodne in sedanje vojaške himne. Zastava, ki jo v svoji pesmi iz leta 1860 evocira naš pesnik Simon Jenko, danes praznuje svoj 171. rojstni dan. Kaj vemo o svoji zastavi in kako je z njeno slavo danes?

Ustava Republike Slovenije v šestem členu določa: “Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.”

Izobešanje zastave pa je urejeno še s posebnim zakonom o grbu, zastavi in himni (Št. 012-01/94-129) iz leta 1994 in uredbo o izobešanju zastave v osnovnih in srednjih šolah (Št. 012-01/2000-1) iz leta 2000.

Za običajnega državljana sta zgornja dokumenta pomembna zlasti, ker predvidevata, da se zastava izobesi: 8. februarja na slovenski kulturni praznik, 27. aprila za dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maja na praznik dela, 25. junija na dan državnosti ter 26. decembra, ko praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Osrednji nacionalni simbol pa je seveda lahko izobešen tudi ob drugih priložnostih.

Kot smo videli že zgoraj, imamo Slovenci poleg državne tudi svojo narodno zastavo (brez grba), ki smo jo skupaj s svojim prvim narodnim programom Zedinjene Slovenije dobili v revolucionarnem letu 1848. Pomlad narodov, kot zgodovinopisje pogosto imenuje revolucionarno vrenje v tedanji Evropi, je torej pomembno vplivalo tudi na oblikovanje slovenskega naroda kot politične skupnosti.

Iz grba vojvodine Kranjske

Slovensko narodno zastavo je na Wolfovi 8 pred takratnim hotelom “Zlata zvezda” prvi izobesil Lovro Toman, študent prava na Dunaju, kasneje pa prvak narodnega gibanja in “slovenski Leonida” 19. stoletja. Izobešanje slovenske narodne zastave je bilo demonstrativno dejanje, saj so nedolgo pred tem nemško usmerjeni člani narodne straže na Ljubljanskem gradu izobesili nemško črno-rdečo-rumeno zastavo, ki naj bi jo nato še isto noč odnesel vihar.

Izbira narodnih barv v zastavi ni potekala brez zapletov. Zastava je barve namreč dobila iz grba vojvodine Kranjske, ki je v tistem času predstavljala najbolj slovensko deželo in je ležala v središču slovenskega etničnega prostora. Poleg tega se je kranjsko ime pogosto uporabljalo tudi za Slovence, ki so prebivali v sosednjih deželah.

Težave so nastopile ob vprašanju, ali naj bo v zastavi poleg modre in rdeče, zlata (rumena) ali srebrna (bela) barva. Cesar Friderik III. je namreč Kranjcem v zahvalo za pomoč leta 1463 njihov grb izboljšal tako, da ga je od tedaj dalje predstavljal moder orel s cesarsko krono in zlato-rdečo šahirano prsno prepono na zlatem polju. Nato pa je poltretje stoletje pozneje leta 1836 dvor cesarja Ferdinanda I. zlato barvo spet spremenil v srebrno.

Slovenski narodnjaki so si leta 1848 po vsej verjetnosti želeli srebrno (belo) barvo, saj je kranjska simbolika s tem dobila bolj poudarjen slovanski značaj. Medtem pa so kranjski deželni stanovi in Nemci vztrajali pri zlati. V “prepir o bojah”, kot je zapisal Josip Apih, se je naposled vpletel tudi sam Janez Bleiweiß in narodni tabor je leta 1849 slavil zmago.

Narodna zastava nezaželena, prepovedana

Slovenska narodna zastava je bila potemtakem do konca habsburške monarhije leta 1918 tudi deželna zastava Kranjske. Njeno izobešanje v 20. stoletju pa ni bilo vselej neproblematično, v Kraljevini SHS je bilo po sprejetju vidovdanske ustave to nezaželeno, po razglasitvi kraljeve diktature v Jugoslaviji leta 1929 pa celo prepovedano. Izobešanje slovenske zastave so povsod razen v Ljubljanski pokrajini prepovedali tudi okupatorji med drugo svetovno vojno. Kar precej časa pa je bilo potrebnega tudi v samostojni Sloveniji, preden je slovenska zastava decembra 2018 naposled dobila stalno mesto na Ljubljanskem gradu.

Od leta 1998 dalje poteka v organizaciji društva Heraldica slovenica vsako prvo nedeljo po 7. aprilu v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah proslava v spomin na prvo izobešanje slovenske narodne zastave, tako bo tudi letos.

Ne glede na heraldično nepravilnost slovenskega državnega grba in nerazpoznavnost naših nacionalnih barv v širši slovanski družbi se naša narodna zastava ponaša z več kot poldrugim stoletjem tradicije. Pod belo-modro-rdečim praporom smo se iz ljudstva razvili v političen narod ter naposled v neodvisno in suvereno nacijo. Naša zastava je naš simbol in dokler je takšna, kakršna je, imejmo do nje spoštljiv odnos.

Četudi dan slovenske zastave, 7. april, ni državni praznik, nam ponuja dobro priložnost, da svoji zastavi pomagamo nazaj do slave in jo ponosno izobesimo.

Za vse, ki bi radi, da je Vaša zastava izobešena v skladu s pravili za pravilno rokovanje z njo, je društvo Heraldica slovenica pripravilo informativno spletno stran izobesi-zastavo.si. Če pa slovenske zastave še nimate, si jo lahko naročite v spletni trgovini Zavoda Iskreni.

8 KOMENTARJI

  1. Pohvalevredno je, da društvo “ISKRENI”, skrbi za prodajo Slovenskih zastav. To je vendar ponos naroda.
    Čudi me, da jo le redki levičarji izobesijo na svojih domovih.

    Kot ste opisali v prispevku, so nam prejšnje države nekako branile našo NARODNO ZASTAVO.
    In 7.4. 1848 naj bi bil njen ROJSTI dan – naše NARODNE zastave.

    Prav danes sem na radio Trst poslušala, koko so 1941, takoj po napadu na Kraljevino Jugoslavijo, že naslednji dan –
    To je 7.4.1941 v Ljubljani ustanovili NARODNI svet za obrambo Slovenije. Na žalost je bilo to hitro zatrto. Pa vseeno mislim, da bi mogoče bil ta datum primernejši za PRAZNIK poskusa UPORA PROTI OKUPATORJU, kot ta, ki so si ga izmislili komunisti – 27.4.

  2. To, kar imamo, ni slovenska narodna, temveč ruska zastava, ki jo krasi še likovno in grboslovno ponesrečen grb, in ki je bila porojena iz nekakšnega naivnega panslovanstva, ki se je pri nas na koncu zreduciralo na panbalkanstvo.

    Sicer pa na nacionalni televiziji itak gledamo predvsem zastave s krvavo rdečo zvezdo prejšnje gnile države.

    Izgubljam upanje, da bomo Slovenci nekoč le prišli do svoje nacionalne zastave in grba, kakršne in kakršnega smo ali pa nismo vredni.

  3. Prispevek dr. Vanje Kočevarja o slovenski narodni zastavi ali zastavi Slovencev je poln polresnic in pomanjkljivosti. Že citat o 6. členu ustave je površen, saj na koncu določa : Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. Le tega so poslanci v več razpravah sprejeli oktobra 1994. leta, velja pa je od 11.11.1994. leta. A, glej ga zlomka, dr. znanosti ne napiše polnega naslova zakona, saj je namerno izpustil »ter o slovenski narodni zastavi«. Sme dr. znanosti storiti kaj takega? Št. 012-01/94-129 pomeni št. ukaza o razglasitvi zakona, katerega je podpisal predsednik republike Milan Kučan. Njegov protokol zastave Slovenije ni spoštoval. Od kdaj pa se objavljajo v javnosti številke ukaza in ne številke uradnega lista? V tem zakonu je slovenski narodni zastavi, katero prvo neuradno nameščanje v Ljubljani praznuje društvo na geossu, a je očitno ne prizna, kar cel 3. člen. Belo-modro-rdečo barvo je ponovno uradno določena 23. septembra 1848. leta za kokardo slovenske narodne straže in s tem vseh Slovencev, medtem, ko je bila rumena za zastavo deželnih stanov.
    V zavodu Iskreni ne prodajajo slovenske zastave, ampak zastavo Slovenije, torej državno zastavo. Slovenska in ruska zastava? Hebrejci so Slovencem na tržaškem v koncem 19. In v začetku 20. stoletja očitali, da imajo rusko zastavo. Pa so jim le ti ponosno odgovorili, da jim jo je določil cesar in, da jo bodo spoštovali. Našo pa je določil državni zbor po večletnih razpravah in različnih strokovnih mnenjih in je čas, da jo spoštujemo. Sicer pa, Slovenija je (bila) najlepša, Rusija pa je še vedno največja med slovanskimi državami. Razpredanje o zgodovini slovenske zastave in zastave Slovenije pa zahteva več aktualnega znanja, kot ga ima avtor tega prispevka. Na naši hiši je bilo mogoče včeraj videti samostojno izobešeno slovensko narodno zastavo. Tokrat nas ni nihče prijavil policiji.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime