Napredne sile slovenske družbe levim aktivistom in medijem nalile čistega vina

Prejšnji teden sta v Sloveniji potekala dva shoda v podporo družini in pravici do življenja, kot ju pozna krščanska civilizacija. Družini, utemeljeni na zakonski zvezi moža in žene ter pravici do življenja od spočetja do naravne smrti. Čeprav imamo ta civilizacijska dosežka v našem delu sveta že dolgo, tako dolgo, da se nekaterim že zdita zastarela, sta vendarle ta koncepta najnaprednejša na tem področju, o čemer sicer podrobneje kdaj drugič.

V njuno podporo je v soboto potekal Pohod za življenje, v torek pa Družinski shod za zaščito otrok in družin. Prav danes namreč poslanci Državnega zbora uzakonjajo odpravo posebne družbene vloge, ki jo ima zakonska zveza moža in žene za dobrobit otrok. Ti se namreč brez etično izrazito spornih praks v drugih skupnostih, ki se jih z družino zdaj izenačuje, ne morejo roditi.

Shoda proti pričakovanjem podirala rekorde

Zagovorniki družinskih vrednot imajo v povprečju od svojega doma do Trga republike daljšo pot od petkovih kolesarjev, zaradi komunizma, »krščanske vzgoje« in splošne družbene nepopularnosti nasprotovanja LGBTIQ ideologiji in ubijanju nerojenih otrok pa se težje odločajo za javno izpostavljanje v obliki protesta ali shoda. Dodatno jih ima večina službe in družine, zato si tudi težje utrgajo celo popoldne ali dopoldne za udeležbo na shodu, posebej še v istem tednu dvakrat. Po vrhu pa je bila ves teden deževna tudi vremenska napoved.

Za organizatorje obeh dogodkov torej zelo tvegane in nenaklonjene okoliščine, kljub katerim pa sta oba shoda podrla rekorde. V torek se je zbralo proti deset, v soboto pa proti pet tisoč udeležencev. To je več kot na katerem koli zborovanju v času referendumov, v primeru Pohoda za življenje pa približno šestkrat več kot lani.

Mnogim snovalcem družbenih sprememb je ob teh številkah zagotovo obstal cmok v grlu, saj udeležba jasno kaže, da se vsaj nekoliko počasi prebuja tudi krščansko in konservativnejše razmišljujoč del naroda. Mnogi, s katerimi smo spregovorili, so poudarili, da je trenutno udeležba na shodu edino, kar lahko naredijo za zaščito družine, a kaj kmalu se utegnejo aktivirati tudi za zbiranje podpisov za referendum, prepričevanje ljudi, naj glasujejo v dobrobit otrok in družin ter drugo.

Mnogim snovalcem družbenih sprememb je ob teh številkah zagotovo obstal cmok v grlu, saj udeležba jasno kaže, da se vsaj nekoliko počasi prebuja tudi krščansko in konservativnejše razmišljujoč del naroda.

Kredibilen osrednji medij poroča o vseh večjih shodih. Takšnih žal nimamo.

Shodi so pomembni, saj podobno misleče ljudi povežejo med seboj in jim dajo občutek, da v svojih razmišljanjih niso sami. Odločevalcem pokažejo, da so se ljudje za določene vrednote pripravljeni aktivirati, javnosti pa pošlje sporočilo. To še posebej velja za shode, ki pritegnejo pozornost medijev.

Javno zborovanje je pomembna sestavina demokracije in ko se zbere več tisoč ljudi, bi mediji, ki se imajo za osrednje in verodostojne, takšnega shoda nikakor ne smeli prezreti. A žal se je znova pokazalo, da takšnih medijev v tej državi praktično nimamo. Največja komercialna medijska hiša nobenega od shodov ni niti omenila. Enako ne Planet TV, ki je v torek sicer poročal o dogajanju v Državnem zboru, na katerega se je nanašal torkov shod. Z izjemo Večera, ki je lažno poročal, da se je v torek zbralo nekaj sto starčkov, so oba shoda ignorirali tudi v dnevnem časopisju.

O torkovem shodu je v osrednjem TV Dnevniku sicer bila novica, a zelo kratka, na predzadnjem mestu, izjave organizatorja Aleša Primca pa so nemudoma relativizirali z izjavo ministra Luke Mesca. V torkovih Odmevih so ocenili, da je dovolj podrobno o tem že poročal TV Dnevnik, tako da so informacijo izpustili.

Spomnimo se samo časa prejšnje vlade, ko so o vsakem še tako malo številčnem protestu poročali na naslovnicah in obširno, v prvih minutah, seveda brez protiizjav tedanjih ministrov. V osrednje informativne oddaje je prišel celo protest petih (5) oseb, ki so proti ministru Vizjaku protestirali na eni od Petrolovih bencinskih črpalk ter Jaša Jenull, ko je protestiral sam.

Seveda imajo zasebni mediji pravico, da si sami določajo uredniško politiko in izbirajo, o čem bodo poročali in o čem ne. Jih pa poročanje o shodih zadnjega tedna jasno postavlja na laž, ko govorijo o svojem nepristranskem poročanju o vseh pomembnih dogodkih v državi, saj se kažejo kot očitno pristranski in državljane, ki izražajo svojo pravico do zborovanja, obravnavajo kot prvo- ali drugorazredne glede na to, za kaj si prizadevajo in kakšna prepričanja gojijo. Toliko huje je, ko državljane na enak način obravnava javna RTV Slovenija, ki jo moramo plačevati vsi državljani.

So pa kritiko glede poročanja s torkovega shoda na RTV Slovenija očitno vzeli zares, saj so v soboto o Pohodu za življenje pripravili korekten prispevek v sobotnem TV Dnevniku. Kljub temu pa denimo več tisoč zbranih zagovornikov življenja ni prišlo v špico oddaje, kamor podobni shodi drugega prepričanja običajno pridejo.

Velik napredek je tudi, da so mediji, ki so letos poročali s Pohoda za življenje, začeli uporabljati njegovo pravo ime. Še lani smo namreč brali o »Shodu proti splavu« v večini medijev.

Zakaj POP TV o shodih ni poročala letos, ne vemo, so nam pa pred dvema letoma odgovorili, da o "shodih, ki nasprotujejo ustavno zagotovljenim pravicam," ne poročajo.

Pohod za življenje ne nasprotuje ustavno zagotovljenim pravicam. Videti namreč ni bilo niti enega transparenta ali izjave, ki bi zahteval prepoved splava, zgolj ozaveščanje o njegovih posledicah in dejstvih glede življenja pred rojstvom.

Pri tem pozabljajo, da Pohod za življenje ne nasprotuje ustavno zagotovljenim pravicam. Videti namreč ni bilo niti enega transparenta ali izjave, ki bi zahteval prepoved splava, zgolj ozaveščanje o njegovih posledicah in dejstvih glede življenja pred rojstvom. In po vrhu zgolj nekatere interpretacije 55. člen ustave, ki govori o svobodnem odločanju za rojstva, razlagajo kot pravico do splava, medtem ko je nedotakljivost človeškega življenja eksplicitno zapisana.

Čeprav pomanjkanje odmeva v javnosti morda koga navdaja z razočaranjem, se gre zavedati, da so mnogi sporočilo shoda slišali. Na MMC je bila novica o torkovem shodu, čeprav skrita, kolikor je bilo mogoče, med najbolj branimi, blamaža zaradi neporočanja pa je večja, kolikor večji je shod, ki so ga ignorirali. Za ohranjanje vsaj osnovne kredibilnosti je ignoranca množičnih shodov vse težja.

Trendi gredo v korist družinskih vrednot, a se ne bodo zgodili sami od sebe

Napredni ljudje, ki cenijo družinske vrednote, so se začeli prebujati, kar pa še zdaleč ne pomeni, da že izkoriščajo ves svoj potencial. Prav tako ne gre spati na lovorikah. Tako domače kot tuje razmere kažejo, da je zavedanje o pomenu naših vrednot v vzponu.

Za ta vzpon pa smo soodgovorni vsi in shodi nikakor niso edini način boja zanje. Čas je, da se jasno postavimo za te vrednote tudi med prijatelji in znanci, v šolah, kamor hodijo naši otroci, v medijih, ki jih spremljamo in smo nanje naročeni, s podpisi in tudi z osebno aktivacijo ter finančno podporo. Če si res želimo pravega vzpona naših vrednot, bo potrebno s tem delom nadaljevati in ga profesionalizirati, javnih sredstev za ta namen, za razliko od konkurence, ne moremo kaj dosti dobiti.

Samo v teh vrednotah je prihodnost, ne pustimo si je vzeti.