Napovednik 88. številke tednika Domovina: Ali bodo v šoli iz vaše hčere naredili sina

"Po eni strani v katoliških šolah učitelji ne smejo odsloviti učencev, ki kažejo protikrščansko držo. Po drugi strani pa v državne šole prodira ideologija, ki vsem otrokom vsiljuje povsem nove poglede na znanost in našo civilizacijo. LGBT ideologija, ki ženskam jemlje celo njihova stranišča, svoboščino, za katero se je žensko gibanje borilo desetletja, je v svojem bistvu nasilna. Agresivna. Obenem pa še totalitaristična, saj hoče, da vsi ljudje enako mislimo in da je vse pod nadzorom," piše v uvodniku Tino Mamić, odgovorni urednik tednika.

"Če ti krasni novi svet ni všeč, ni dobro, da to poveš glasno. Ne izplača se. Včasih pa se uporništvo tudi plača," še nadaljuje na prvi strani številke, ki jo tokrat posvečamo vprašanjem, ki jih LGBT ideologija odpira na področju transspolnosti.

Domovina 88 v digitalni obliki za naročnike izide že v sredo, v tiskani obliki pa v četrtek. Prelistajte jo na spletu tudi vi! Če še niste naročnik, si lahko ogledate predogled (od srede od 12. ure).



Želim se naročitiŽelim se naročiti[/su_button]

Gabriel Kavčič predstavlja primer dijaka, ki je bil začasno izključen iz kanadske katoliške srednje šole, ker naj bi nasprotoval pravilniku o transspolnih osebah in jih s svojim vedenjem preganjal. "Če niti katoliške ustanove ne zaščitijo otrok in jih potrjujejo v njihovi zmedenosti, potem imamo sistem, ki otrok ne vzgaja, ampak pritrjuje njihovim (pogosto čisto razumljivim) motnjam identitete," piše v prispevku.

V članku s provokativnim naslovom Kako iz vaše hčere naredijo sina in ob tem še dobro zaslužijo, Pia Kos piše o zdravstveni obravnavi oz. "terapiji" transspolnih otrok v tujini in vlogi industrije spremembe spola pri spodbujanju spremembe spola pri otrocih: "Aktivisti zaviralce pubertete označujejo za popolnoma reverzibilno »terapijo«, a tudi ta prinaša tveganja. Švedske zdravstvene avtoritete so glede na raziskave presodile, da tveganja krepko presegajo koristi." 

Pia Kos je pregledala tudi poročanje nekaterih tujih vplivnih medijev o primerih, v katerih so osebe po spremembi spola obžalovale svojo odločitev. Ugotovila je, da so bili primeri slabo ali celo pristransko medijsko obravnavani.

Objavljamo intervju z Mirkom Mayerjem, odgovornim urednikom informativnega programa na Planet TV – medija, na katerem so pred zadnjimi državnozborskimi volitvami prvi objavili zgodbo o domnevnih koruptivnih poslih GEN-I-ja na Balkanu v času, ko ga je vodil sedanji premier Robert Golob.

Po končanem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju Planica 2023 je Tomaž Kavčič pregledal, kako uspešni so bili slovenski športniki, in ponovno poudaril, kakšno podobo je sama organizacija poslala v svet. "Planica, ki velja za pojem smučarskih skokov tako doma kot po svetu, je – z izjemo same organizacije tekmovanja in zadnjih dveh tekmovalnih dni – v svet pošiljala sliko, kakršne si takšna blagovna znamka ne bi smela privoščiti," pravi.

Vid Sosič pa piše o drugem odmevnem dogodku, ki je potekal istočasno s prvenstvom v planici – shodu upokojencev. V prispevku predstavlja dogajanje na shodu, zahteve upokojencev in neposluh, ki so ga deležni.

Ob prvi obletnici napada ruske vojske na Ukrajino objavljamo intervju z Valentinom Arehom, izkušenim slovenskim vojnim poročevalcem, ki za RTV Slovenija trenutno poroča iz Kijeva. "Vzroki za vojno so jasni. Rusija zahteva, da je Ukrajina tako kot Belorusija podrejena Moskvi, večina Ukrajincev pa bi rada bila del Evrope. In Putin se ne želi odreči sanjam o vsaj delni obnovi sovjetskega imperija," povzema vzroke za vojno.

Vid Sosič razkriva temne strani dela v Vili Koman. V članku predstavlja zgodbi dveh nekdanjih zaposlenih in nepravilnosti, ki sta jih bili deležni.

Mesec je naokrog in na vrsti je ponovno merjenje uspešnosti slovenskih politikov. Tudi tokrat je ocene poznavalcev slovenske politične scene zbral in interpretiral Rok Čakš.

Vabljeni tudi k branju zanimivega razmišljanja o tem, da je demokracija težka, in vprašanju, ali si jo glede na svoje nezanimanje zanjo sploh zaslužimo. Piše Teo Petrovič Presetnik.

Ne spreglejte pa seveda niti vsebin Zavoda Iskreni ter razvedrila, ki ga objavljamo na zadnjih straneh.

Celoletna naročnina stane 159 evrov (v trafiki 187,20 evrov). V prosti prodaji je cena ene številke 3,60 evrov.

[su_button url="https://www.iskreni.net/trgovina/naroci-se/" target="blank" style="soft" background="#5faad9" color="#ffffff" size="5" center="no" radius="0" icon="icon: hand-o-right" icon_color="#ffffff" text_shadow="0px 0px 0px #000000"]Želim se naročiti[/su_button]

Vse to in še več v 88. številki Domovine, ki izide v četrtek, 9. marca.

Naročniki lahko Domovino 88 na spletu preberete v celoti. Nenaročniki si lahko ogledate predogled (od srede od 12. ure).