“Če hočeš uničiti človekovo dušo, ga zasuj z denarjem,” piše odgovorni urednik Tino Mamić v številki 78 tiskane Domovine in nadaljuje, da pogosto slišimo, koliko denarja ima Cerkev, najraje pa to mantro ponavljajo ljudje, ki niso veliko hodili ne v cerkev in ne v šole. “A tudi ljudje, ki redno hodijo k maši, večinoma ne vedo, koliko denarja ima župnik. Tudi zato, ker v mnogih župnijah o financah še najožji župnikovi sodelavci ne vedo veliko. Roko na srce, marsikje niti nimajo česa vedeti, saj so župnijske blagajne prazne,” piše Mamić. Veliko slovenskih župnikov je sicer s protikoronskimi ukrepi finančno zaživelo. Dobili so namreč državno pomoč kot drugi samostojni podjetniki, mesečno po 1100 evrov. To je 200 evrov manj kot znaša povprečna slovenska plača. Pred korono torej niso imeli niti »jurja« plače.
O razmerah v slovenskih župnijah v intervjuju spregovori tudi župnik Marko Magdič. Po njegovih besedah gre denar od darov neposredno duhovniku za njegove stroške. Duhovnik lahko obdrži le dar od ene maše dnevno, darovi nedeljskih maš niso duhovnikovi. V nedeljo je duhovnik dolžan maševati za župljane. “Potem pa velja izračunati, koliko je to dni v mesecu, brez nedelj, kar predstavlja nekako duhovnikovo plačo. Na to, koliko pogrebov, porok in krstov boš opravil, pa nimaš vpliva,” pravi Magdič v intervjuju z novinarko Andrejo Barat.
Domovina 78 v digitalni obliki za naročnike izide že v sredo, v tiskani obliki pa v četrtek. Prelistajte jo na spletu tudi vi! Če še niste naročnik, si ogledate predogled. (Od srede od 12h naprej.)
Želim se naročitiLjubljanska nadškofija je pod drobnogledom vatikanskega vizitatorja. Pišemo o tem, da v letnem poročilu Katoliške cerkve na Slovenskem ni niti z besedo omenjeno poslovanje cerkvenih podjetij, kot je Metropolitana, ter v kakšne vrste »pastoralno dejavnost« se stekajo dobički od upravljanja z gozdovi. Ta je od 2017 do 2020 po uradnih bilancah ustvarila 21,8 milijonov evrov čistega dobička. So pa bile cerkvene finance občutljiva tema vse od nastanka novih škofij, ko se je premoženje med njimi moralo začeti urejati. Kljub finančnemu škandalu mariborske nadškofije pred desetletjem pa problem ostaja transparentnost cerkvenega poslovanja.
V prazničnem času staršem in otrokom največ pomeni, da lahko čas preživijo skupaj – bodisi na toplem ob čaju in družabnih igrah bodisi zunaj na krajšem izletu, ogledu, predstavi ali skupnem doživetju. Da bi teh skupnih trenutkov bilo čim več, smo za vas zbrali nekaj priložnosti, kjer si boste kot družina lahko ustvarili čudovite spomine.
Ob odkritju zlorab s strani jezuita p. Marka Ivana Rupnika (68) so se slovenski škofje zbrali na izredni seji SŠK in soglasno sprejeli izjavo, ki sta jo predsednik SŠK Andrej Saje (56) in ljubljanski nadškof Stanislav Zore (64) predstavila na novinarski konferenci, na kateri je bil tudi naš novinar Urban Šifrar.
Domovina 78 je zadnja v letu 2022, tako da prinaša precej tematsko obarvanih vsebin: zakaj bi dajali otroke v varstvo in silvestrovali brez njih, ko pa lahko skupaj z njimi doma ustvarimo nepozabne in zabavne spomine na najdaljšo noč. Predstavljamo zgodbo o tem, zakaj so otroci žrtve alkoholizma in kako to lahko zaznamuje njihovo doživljanje prazničnih dni.
Porod je v naši družbi še zmeraj tabu, saj ženske misel nanj odrivajo vse do nosečnosti in pogosto celo do poroda, gre pa za doživetje v telesu, ki ga je ženska zmožna ne »pretrpeti«, ampak doživeti v vsej njegovi lepoti – porod je izjemen ples mame in otroka na poti prvega srečanja.
Z Gorazdom Pučnikom, sinom Jožeta Pučnika, enega od očetov slovenske države, se je pogovarjal Luka Svetina. Pučnik je razložil, zakaj se je po 16 letih od zdaj že bivšega predsednika Boruta Pahorja odločil prevzeti državno odlikovanje, ki ga družina leta 2006 ni želela sprejeti od predsednika Janeza Drnovška. Pučnik je razkril tudi, zakaj se je njegov oče umaknil iz politike in kakšen je bil njegov odnos z Janezom Janšo.
Celoletna naročnina stane 159 evrov (v trafiki 187,20 evrov). V prosti prodaji je cena ene številke 3,60 evra.
Želim se naročiti
Vse to in še več v 78. številki Domovine, ki izide v četrtek, 29. decembra.
Naročniki lahko Domovino 78 na spletu preberete v celoti. Nenaročniki si lahko ogledate predogled. (Od srede od 12h.)
Na podeželju 600€.
Glede na to, da vsak povprecen Slovenec se iz osnovne sole ve, da je RKC zelo bogata, seveda na racun starih mamc, je edino vprasanje kje neki je to bogastvo zakopano. Ker limuzin in razkosnih stanovanj ni videti, pa farji tudi ne hodijo na dopust v prekomorske dezele. Ce sem cisto posten, mi tudi ni jasno kako lahko s tistimi ficniki, ki jih dobijo od pogrebov in krstov ogrevajo cerkve in jim se za bencin ostane.
Župnijske blagajne so več ali manj prazne, mit o silno bogati Cerkvi (katoliški) je le komunistična proti propaganda.
Iz komentarja P. K. se dobro vidi, zakaj se govori o bogati Cerkvi. P. K. npr. niti tega ne ve, da se s tistim denarjem, ki ga dobi duhovnik za opravljen pogrebni ali krstni obred, praviloma ne plačuje ogrevanja v cerkvi, saj so prispevki za mašo, krst, pogreb… njegovi osebni prihodki. Razlog za govorjenje o bogati Cerkvi je nevednost. Za to nevednost pa so v veliki meri krivi tudi sami duhovniki, ker o financah nočejo ali ne morejo govoriti. Pa bi morali! Ne toliko zaradi obrekovalcev izven Cerkve ali na njenem robu, ampak predvsem zaradi vernikov, ki s prostovoljnimi darovi financiramo tako stroške cerkve kot vzdrževanja duhovnikov. Župniki, upravitelji župnij, škofij… bi morali redno poročati vernikom kot nekakšnim investitorjem v cerkveno-versko infrastrukturo o prejemkih in o izdatkih.
Slovenska Cerkev ima skoraj vse bogastvo iz prostovoljnih prispevkov vernikov in kdor se škandalizira nad njenim bogastvom, to počne zaradi nevednosti ali iz hudobije. Povprečen vernik prispeva samo v puščico pri nedeljskih mašah za vzdrževanje cerkve na leto vsaj toliko, kolikor znaša občinski davek za uporabo stavbnega zemljišča. In potem tisti, ki ne prispevajo nič, govorijo o prebogati Cerkvi, istočasno pa se čutijo dediče bogate slovenske kulturne dediščine (za katero skrbijo drugi).
Drzava/druzba bi ze davno morala odlocit ali potrebuje to cerkev ali ne. Ni vprasanje ali vsi prebivalci rabijo, ampak ce rabi druzba kot celota. Vse drzave, s katerimi se SLO rada primerja, imajo to ze zelo dolgo urejeno. In vse te drzave so ugotovile, da so religiozne skupnosti se kako potrebne in koristne. Tu ni mozno izumljat tople vode. Pri tem sploh ni potrebno stet vernikov in ateistov.
In ce je RKC, pa mogoce se kdo potrebna druzbena komponenta, del civilne druzbe, se je treba zmenit kako to financirat. Ni tezko ocenit stroskov, treba je samo izdelat formulo za pokrivanje teh stroskov. Primitivno je misliti, da naj kar vsak vernik sam financira. Ker bi potem to lahko rekli za kompletno civilno druzbo, sport in kulturo. Tako kot za cerkve bi bil samo en del populacije za financiranje iz privatnega zepa. Potem ne bi bilo ne olimpijske reprezentance, ne opere ali nogometnega stadiona.
Ce pa se drzava/druzba odloci, da ni javnega interesa in potrebe za javno financiranje, potem je treba cerkve podreti, ker niso nic vec kot relikt iz mracnega srednjega veka. Ne sluzijo niti ne kot spomenik ali umetnina, ker ce se ze to anulira, potem tudi kulture ni vec potrebno imeti.