Napovednik 36. številke tednika Domovina: Moški – ogrožena vrsta

Vroča tema: pišemo o moških, o ženskah in o tem, kam so nas pripeljala prizadevanja za enakost spolov 

Tadeja Zabret piše o tem, da je šolski sistem narejen po meri deklic. Milena Miklavčič o damah, ki branijo Evropo. Na to temo še dve kolumni: Tino Mamić o obabljenih moških, Tadeja Zabret po o moških, ki imajo menstruacijo, rojevajo in dojijo. Peter Merše ima v zvezi z vročo temo dobro novico z Evropskega sodišča za človekove pravice. Mojca Belcl Magdič pa poroča o napadih na pevko Adele, ki si je nakopala jezo glasne manjšine na Twitterju, ker je izjavila, da je rada ženska.

Če levica zmaga na volitvah, bo odprla meje in ukinila spole. To obljubljajo levičarski voditelji.

Dodatne naročniške vsebine v Domovini 36: 

  • Klemen Ban piše o tem, kako smo prizadevanja za enakost spolov pripeljali do absurda;
  • dr. Janez Remškar komentira politična prizadevanja za zdravstveno reformo.

Naslovnica Domovine 36
Želim se naročiti

Redne ekskluzivne vsebine, samo za naročnike: 

  • karikatura Borisa Oblaka;
  • uvodnik odgovornega urednika Tina Mamića;
  • medijski sosedi: povzetek 3 izbranih člankov;
  • foto tedna;
  • Čivkarija – Tino Mamić za vas vsak teden izbira najboljše tvite tedna;
  • članek s Požareporta: »Prosti pad Igorja Zorčiča, pozabljeni Gale in koalicija odpisanih«;
  • priporočila: Luka Lisjak Gabrijelčič priporoča serijo dokumentarnih oddaj o drugi svetovni vojni, Alenka Puhar pa knjigo Človeštvo;
  • s Selmo Bizjak boste tokrat pripravljali pustne dobrote;
  • razvedrilo: križanka, 2 sudokuja, anagram in dopolnjevanka;
  • Gregor Čušin je tokrat v rubriki Slikovito naredil intervju z debeluhom;
  • politična poezija;
  • Svit Podgoršek na Tazadnji piše o zlati kolajni, ki jo je osvojila slovenska opozicija. 

V »iskrenih vsebinah« preberite: Mojca Belcl Magdič piše o hotelih, kjer otroci niso dobrodošli. Vid Kraner v intervjuju svetuje, kako otroke obvarovati pred nevarnostmi svetovnega spleta. Dr. Miha Rutar v Svetovalnici odgovarja na vprašanje bralke, kako naj sina spodbudi, da bo nekaj naredil iz sebe.

Najavljamo tudi Postno akcijo Zavoda Iskreni 2022.

Vse to in še veliko drugih vsebin najdete v novi številki tednika Domovina, ki izide v četrtek, 24. februarja. 68 barvnih strani vas na policah prodajaln časopisov čaka, da jih prelistate. Še bolje pa je, če vas Domovina počaka kar v domačem nabiralniku.

Želim se naročiti

Celoletna naročnina stane 129 evrov, v prosti prodaji pa je cena ene številke 3,10 evra.

3 komentarji

  1. Usodna je zamenjava besed: enakopravnost in enakost.
    Ženske niso bile enakopravne, ker niso imele volilnih pravic, pred vsem pa zato, ker njihovega gospodinjskega dela nihče ni plačal in so bile odvisne od moških.
    S časoma so se ti odnosi spremenili in enakopravnost ni več problem.
    Zagon,ki so ga dobile ženske pri uvajanju enakopravnosti, pa z ureditvijo razmer ni ponehal in se še kar nadaljuje. Presegel je enakopravnost in se lotil enakosti, kar pa je neumnost, zabloda in škodljivost. Škodljivost je tako velia, da lahko ogrozi človeštvo. Vsaj v civiizaciji, ki se ima za demokratično in kateri pripada tudi Slovenija, utegne družbo popolnoma uničiti.
    Če se enakopravnost nanaša na enake pravice, torej na pravna vprašanja,ki so vedno abstraktna, saj gre za družbeni dogovore. Ta je lahko takšen,ali drugačen, ne vpliva pa na naravo stvari.
    Enakost pa posega v naravne zakonitosti. Teh se ne da spreminjati z zakoni, z dekreti in posobnimi ukrepi. Tudi z revolucijami ne. Vse revolucija so škodljive, ker želijo prehitevati naravao. Sčasoma se izkažejo za neuspešne, za škodljive in jih dohiti evolucija.
    Moški je ustvarjen za moške funkcije, ženske pa za ženske.
    Dokler je bilo večino življenskih opravil potrebno opraviti s človeško silo, je bila delitev jasna. Močnejši moški so opravljali težka opravila, ženske lažja. Tudi ni bilo vprašanje, kdo naj rodi in vzgaja otroke.
    S tehnološkim napredkom, pa so določena, skoraj vsa opravila dostopna tudi ženskam.
    Zamislite si voznico tovornjaka pred petdesetimi, ali več leti.Ali je bila ženska sposobna voziti tovrnjak brez servo volana? Ogromno moči je bilo potrebne, da si zasukal kolasa v pravo smer. Danes servo volan omogoča upravljanje z najtežjimi vozili, zato ni čudno, da iz najtežjega tovornjaka izstopi postavno in nasmejano dekle.
    To pa ni nikakršno nanznanilo, da so ženske enake moškim.
    Ne, niso in verjetno še dolgo ne bodo. Razvoj človeštva uravnava evolucija. Ta pa kot vemo, je počasna. Njeni koraki se merijo v tisočletjih in enakost je zabloda tako, kot so zabloda revolucije.
    Narava se včasih tudi poigra in naredi napako. Od kar človeštvo pomni, pomni spake, ki so se rojavali.
    Včasih so jih zaničevali, mučili.Nekatere razkazovali. Niso se ukvarjali s tem, kaj ti spački doživljajjo, kako trpijo. Danes je svet postal humanejši in se posveča tudi tem revežem.
    Eni med nimi so tudi takšni, ki jim je v napačno telo vsajena napačna duša, če se izrazim bolj poetično. Gre za spolno usmerjenost. Priznati je potrebno, da gre za napako narave. Iz te napake ustvarjati posnemanja vredno vrlino, je neprimerno. Danes to meji na norost.
    Kaj je vzrok tem napakam?
    Ali jih j mogoče opdraviti? To je pravo vprašanje, na pa, da zaradi prizadetih posameznikov želimo celotno družbo deformorati.

  2. Ne vem, kaj bi še rade ženske.

    Z izbruhom komunističnega socializma so dobile pravico do dela pri najtežjih opravilih, ki so bila dotlej po nepisanih pravilih rezervirana le za moško delovno silo.

    Izborile so si tudi pravico in dolžnost do nočneega dela in do dela v dveh in treh izmenah.

    Najbrž bi rade dosegle tudi to, da bi moški doma poležavali, medtem ko bi ženske delale, kar se, odkar so se moško poženšćili, dogaja že v marsikateri družini.

Komentiraj