Napoved OECD za Slovenijo res optimistična? Kaj so vam zamolčali.
POSLUŠAJ ČLANEK
"OECD Sloveniji izboljšal napoved gospodarske rasti," se je ob zadnjem poročilu te organizacije glasila večina naslovov v slovenskih medijih. Ob tem so poudarjali, da bo padala brezposelnost in se zniževal javnofinančni primanjkljaj.
Optimistični podton je vel tudi izjav nekaterih politikov in sindikalistov v četrtkovi oddaji Tarča, kjer so govorili o presežku, ki ga ustvarjamo in ga je "potrebno porazdeliti ljudem in ne elitam".
Sliši se vzpodbudno in lepo, dokler podatkov ne postavimo v kontekst mednarodnih primerjav. Takrat postane jasno, da v splošnem pozitivnem gospodarskem trendu Slovenija ponovno zaostaja za primerljivimi državami kot so Češka, Poljska in Slovaška.
Minule dni ste v medijih lahko prebrali, da bo gospodarska rast 0,5 odstotka višja od junijske napovedi OECD, prihodnje leto pa se naj bi iz 2,0 dvignila na 2,4 odstotka BDP. Nižja naj bi bila tudi brezposelnost, letos 7,8 %, prihodnje leto 7,1 % in nato 6,9 odstotna.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi padel na 2,4 % BDP, v letu 2017 na 1,6 % in sledeče leto na 0,9 % BDP.
Za lažjo predstavo kaj te, na prvi pogled optimistične številke, pomenijo, poglejmo, kako gre državam, s katerimi razvojno tekmujemo znotraj Evropske unije.
OECD Češki za letos napoveduje 2,4 % gospodarsko rast, Poljski 2,6 %, Slovaški 3,6 % in Madžarski 1,7 %. Povprečje v državah članicah OECD je 1,7 % gospodarska rast.
Predvidena brezposelnost bo letos na Češkem 4 %, na Madžarskem 5 %, na Poljskem 6 %, in na Slovaškem 9,1 %. Povprečje v OECD je 6,3 %
Javnofinančni primanjkljaj bo na Češkem znašal 0,2 %, na Madžarskem 1,6 %, na Poljskem 2,4 % in na Slovaškem 2,1 %.
In kakšna bo letos zadolženost držav glede na odstotek BDP? Češka bo zadolžena 38,6 % BDP, Madžarska 75,1 % BDP, Poljska 52,5 % BDP in Slovaška 52,5 % BDP. Slovenija je zadolžena v višini 84,8 % BDP.
Optimistični podton je vel tudi izjav nekaterih politikov in sindikalistov v četrtkovi oddaji Tarča, kjer so govorili o presežku, ki ga ustvarjamo in ga je "potrebno porazdeliti ljudem in ne elitam".
Sliši se vzpodbudno in lepo, dokler podatkov ne postavimo v kontekst mednarodnih primerjav. Takrat postane jasno, da v splošnem pozitivnem gospodarskem trendu Slovenija ponovno zaostaja za primerljivimi državami kot so Češka, Poljska in Slovaška.
Minule dni ste v medijih lahko prebrali, da bo gospodarska rast 0,5 odstotka višja od junijske napovedi OECD, prihodnje leto pa se naj bi iz 2,0 dvignila na 2,4 odstotka BDP. Nižja naj bi bila tudi brezposelnost, letos 7,8 %, prihodnje leto 7,1 % in nato 6,9 odstotna.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi padel na 2,4 % BDP, v letu 2017 na 1,6 % in sledeče leto na 0,9 % BDP.
Kaj to pomeni?
Za lažjo predstavo kaj te, na prvi pogled optimistične številke, pomenijo, poglejmo, kako gre državam, s katerimi razvojno tekmujemo znotraj Evropske unije.
OECD Češki za letos napoveduje 2,4 % gospodarsko rast, Poljski 2,6 %, Slovaški 3,6 % in Madžarski 1,7 %. Povprečje v državah članicah OECD je 1,7 % gospodarska rast.
Predvidena brezposelnost bo letos na Češkem 4 %, na Madžarskem 5 %, na Poljskem 6 %, in na Slovaškem 9,1 %. Povprečje v OECD je 6,3 %
Javnofinančni primanjkljaj bo na Češkem znašal 0,2 %, na Madžarskem 1,6 %, na Poljskem 2,4 % in na Slovaškem 2,1 %.
In kakšna bo letos zadolženost držav glede na odstotek BDP? Češka bo zadolžena 38,6 % BDP, Madžarska 75,1 % BDP, Poljska 52,5 % BDP in Slovaška 52,5 % BDP. Slovenija je zadolžena v višini 84,8 % BDP.
Kaj je OECD še zapisal o Sloveniji
Analitiki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj so še zapisali, da bo gospodarska aktivnost v Sloveniji v naslednjih letih še naraščala, predvsem zaradi osebne potrošnje kot posledice rasti plač in zaposlenosti. A naraščala bo tudi inflacija.
OECD opozarja, da so zaradi vse bolj togega trga dela reforme na tem področju nujne, da omogočijo dolgoročno zmanjševanje brezposelnosti in izboljšajo mobilnost delovne sile, kar bi doprineslo h gospodarski rasti.
A z rastjo javnega dolga na 85 % BDP do konca leta 2016 se zmanjšuje manevrski prostor fiskalne politike, plačilo obresti pa bo zraslo do skoraj 3 % BDP.
Fiskalna politika bi po mnenju strokovnjakov OECD morala iti bolj v smeri zmanjševanja davčne obremenitve dela k bremenitvi premoženja, sredstva za blaženje brezposelnosti pa bi se morala od zgolj pasivne finančne podpore preusmeriti v izobraževanje in usposabljanje brezposelnih oseb.
Analitiki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj so še zapisali, da bo gospodarska aktivnost v Sloveniji v naslednjih letih še naraščala, predvsem zaradi osebne potrošnje kot posledice rasti plač in zaposlenosti. A naraščala bo tudi inflacija.
OECD opozarja, da so zaradi vse bolj togega trga dela reforme na tem področju nujne, da omogočijo dolgoročno zmanjševanje brezposelnosti in izboljšajo mobilnost delovne sile, kar bi doprineslo h gospodarski rasti.
A z rastjo javnega dolga na 85 % BDP do konca leta 2016 se zmanjšuje manevrski prostor fiskalne politike, plačilo obresti pa bo zraslo do skoraj 3 % BDP.
Fiskalna politika bi po mnenju strokovnjakov OECD morala iti bolj v smeri zmanjševanja davčne obremenitve dela k bremenitvi premoženja, sredstva za blaženje brezposelnosti pa bi se morala od zgolj pasivne finančne podpore preusmeriti v izobraževanje in usposabljanje brezposelnih oseb.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
2 komentarja
Rajko Podgoršek
G. uporabnik Jožef strinjam se z Vami. Toda morda ravno ta kalvarija in kruto očiščevanje slovenskega gospodarstva na dlgi rok pomeni rešitev? Udbaški direktorji in udbaška klika z zvezam v tujini (KB1909 itd.) na dolgi rok ne zna ustvarjati premoženja in kapitala. Kar pomeni, da ga izgubi. Takšno močno razvrednoteno narodno premoženje pristane v rokah tujcev ali neoporečnih podjetnih ljudi. Na dolgi rok se zadeve prečistijo, ostanejo podjetja, ki jih dobro vodijo tujci in nova podjetja v lasti sposobnih, kredibilnih Slovencev. To na koncu tudi pomeni, da udbaška levica izgubi kapital za vodenje javnih aparatov kot so mediji, šolstvo in to na dolgi rok pomeni demokratizaicjo in pluralizacijo prostora. Kjer smo tudi katoličani lahko bolj enakopravni.
Samo pomislite: z prostovoljnimi prispevki smo pomagali entuziastom postaviti na noge portal Iskreni.net ter Domovino.Ki sedaj oba v naš javni prostor kot žarek sevata preko spletnih medijev, alternativnih medijev (radio Ognjišče, NovaTv če bo uspela) in odpirata teme ter si izborita glas. To je pa tudi nekaj?
Rajko Podgoršek
Zelo dober članek kot tudi že predhodni "Povprečen Slovenec zaenkrat še z več premoženja od Čeha. A ne bo več dolgo tako."
Glavna poanta se seveda glasi: Slovenija okreva, toda režimski mediji okrevanje prikazujejo kot velik uspeh, ki kaže na odpornost slovenskega gospodarskega in socialnega sistema. Resnica je seveda drugačna.
Kot ste pravilno prikazali, je Slovenija v praktično desetletju krize izgubila primerjalno razvojno prednost pred t.i. Višjegrajskimi državami. hkrati je povečala zaostanek za razvitim Zahodom. Spričo zadolževanja manevrskega prostora ob novi krizi ne bo več in bo potrebno socialo rezati - pa če se Erjavec, Štrukelj, Borci ter ZL postavijo na glavo.
Sam bi dodal, da je mogoče en izmed redkih plusov da se je o visoki ceni sicer slovensko gospodarstvo ob krizi očistilo. Propadlo je tajkunizirano, preobsežno gradbeništvo, propadla sta neprestrukturirana Mura, IUV. Prezadolženi Cimos so kupili Italijani. Bančni sektor se bo dolgoročno kljub uporu paradržave - financiranj NLB - prečistil: začelo se je z NKBM. Je pa bila cena šokantno visoka - brezposelni, trajno nezaposljivi, odliv mladih v tujino. Ampak kar je ostalo je bolj ali manj stabilno, razdolženo oziroma se še intenzivno razdolžuje, prisiljeno je agresivno nastopati na tujih trgih.
Prednost, ki jo je Slovenija izgubila tudi pomeni da nimamo manevrskega prostora glede naučinkovite gospodarske politike ampak da moramo glede tujih investicij, davščin itd. popuščati, kar pomeni bolj vitko socialno državo. To je cena, ki jo bomo plačali za slovenski gradualizem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.