Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.
Poleg protestnikov se je odzvala tudi evropska javnost. V četrtek je Evropski parlament s veliko večino (502 za, 153 proti) sprejel resolucijo o vladavini prava na Poljskem, ki je obsodila po njihovem mnenju nelegitimno poljsko ustavno sodišče, politični nadzor poljske vlade nad sodiščem in pozvalo Komisijo in Evropski svet da vložita tožbo proti Poljski na Evropskem sodišču v Luksemburgu (ECJ).
Kljub pozivom in obljubi predsednice Komisije Ursule von der Leyen, da bo uporabila vse možnosti, se zdi, da Komisija ostaja neodločna v zvezi s Poljsko. Ta trenutna neodločenost bo morala kmalu pustiti prostor novim rešitvam, saj se je Evropski parlament včeraj odločil, da bo začel pravne postopke proti Komisiji, če se ta ne bo začela resneje ukvarjati z vladavino prava na Poljskem.
Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.
Poleg tega vse kaže, da se bo Angela Merkel kmalu dokončno poslovila, z njo pa bo odšel pomirjevalni ton nemške politike v odnosih med Poljsko in Madžarsko in ostalimi članicami EU. Veter sprememb je začutila tudi poljska vlada, saj je pred kratkim poljski premier Mateusz Morawiecki poslal pismo voditeljem evropskih inštitucij in držav, v katerem konkretno blaži odločitev ustavnega sodišča in poziva k najdbi skupne rešitve.
Evropski parlament in pravniki so na strani EU
Na četrtkovem glasovanju Evropskega parlamenta je resolucijo podprlo malo več kot 70 % evroposlancev. Politično gledano je resolucijo podprl skoraj celotni politični spekter, saj je za resolucijo glasovala večina poslancev Evropske ljudske stranke, Zavezništva socialistov in demokratov, liberalne Prenovimo Evropo, in Zelenih. Prav tako je resolucijo podprlo 6 slovenskih evroposlancev iz vrst NSi, SD, SLS, in LMŠ, medtem ko sta se evroposlanca Romana Tomc in Milan Zver (SDS) pri glasovanju vzdržala.
Poleg politikov se je oglasilo tudi veliko število pravnikov in opozorilo na sporno odločitev poljskega ustavnega sodišča. V oddaji Dialogos, ki jo organizira Domovina, smo povabili znana slovenska pravnika dr. Mateja Avblja in dr. Saša Zagorca. Oba se strinjata, da je odločitev nevarna za temelje EU in predstavlja nevarni precedenčni primer.
Pri tem je treba ločiti poljsko odločitev od odločitev drugih ustavnih sodišč članic EU (npr. lanske odločitve nemškega ustavnega sodišča o zadolževanju Komisije za evropski sklad za obnovo), ki niso postavljale pod vprašaj prednost evropskega prava pred nacionalnim. Kot pravi Dr. Avbelj, so druga ustavna sodišča odprla konstruktivne konflikte z evropskim sodiščem v Luksemburgu, ki so nato pripomogle k razvoju evropskega prava, medtem ko je poljsko ustavno sodišče razsodilo drugače in s svojo sodbo verjetno poseglo v doslej nedotakljive temelje evropskega prava in prekršilo načelo o “iskrenem” oz. lojalnem sodelovanju med EU in članicami pri izvajanju evropskih pravnih norm, kot je to določeno v 3. odstavku 4. člena Pogodbe o ustanovitvi TEU.
Finančno gledano je Poljska sedaj v nevarnem položaju, saj ima Komisija možnost sprožiti tožbo na evropskem sodišču, ki bi ustavila evropsko financiranje poljskih razvojnih projektov.
Poljski vladi se oži manevrski prostor
Iz prej omenjenega pisma poljskega predsednika vlade je razvidno, da si poljska vlada prizadeva za umiritev situacije, saj najprej zagotavlja, da Poljska še vedno spoštuje evropsko pravo. Poleg tega prizna primarnost evropske zakonodaje v področjih, kjer ima EU pristojnost. Kljub temu poljski premier očita evropski strani, da bi na področjih, kjer si evropsko in poljsko pravo nasprotujeta, morala imeti prednost poljska zakonodaja.
Obrat poljske vlade se lahko razume na dva načina. Finančno gledano je Poljska sedaj v nevarnem položaju, saj ima Komisija možnost sprožiti tožbo na evropskem sodišču, ki bi ustavila evropsko financiranje poljskih razvojnih projektov. Pred kratkim je s podobnimi metodami Komisija že prisilila številne poljske pokrajine k ukinitvi oziroma spremembi spornih zakonodaj o skupnosti LGBTQ+, kar nakazuje, da je sposobna uporabiti svoja pravna sredstva.
Iz politične perspektive domači pritisk vedno bolj narašča, saj je možnost o Polexitu postala bolj resna, čeprav v politični realnosti ostaja manj verjetna. Hkrati je Poljska ena od najbolj zavzetih evropskih držav, saj je po javnomnenjski raziskavi iz leta 2019 kar 84 % Poljakov imelo pozitivno mnenje o EU.
Izguba evropskih investicij bi verjetno še poslabšala javno podporo poljski vladi, kar je nekaj, kar si aktualna vlada ne more privoščiti, saj parlamentarne volitve niso tako daleč. Vse torej kaže, da se poljski vladi manevrski prostor oži, kar jo bo preko slej prisililo k pogajalski mizi.
Bruseljgrad zdaj že presoja legitimnost ustavnega sodišča suverene države. Daleč smo prišli. Ni dvoma, da se bo dekadentna levičarska distopična EU sesula v prah v samo nekaj pičlih letih. Pa še to bo prepozno.
Bruselj? 500 poslancev parlamenta ni Bruselj, ampak mi, vecina nas.
Forma je zdaj zamenjala vsebino. Ne govori se več o tem, kaj Poljake moti, ampak o tem, da Bruselj moti, da Poljsko lahko nekaj moti, kar Bruslja ne moti. Če Bruslja nekaj ne moti, ne sme motiti niti držav članic.
Nihče več se ne ukvarja s problemom, ki ga ima Poljska, ki je očitno tako velik, posluh Bruslja pa tako majhen, da se je poljska vlada zatekla v nekakšno nepriznavanje Bruslja, ki ne priznava poljskega problema, ki je vsaj za nas zelo lahko razumljiv: Poljaki bi se radi otresli starih komunističnih sodnikov, Bruselj pa noče nič slišati o tem, ker ti sodniki podpirajo bruseljsko globalistično agendo.
Gre za čisto politiko, ki nima nič opraviti s pravom in evropskimi vrednotami, na katere se tako rada sklicujeta Evropski parlament in Evropska komisija.
EU gre po poti Jugoslavije. Bruselj lahko paradira toliko časa dokler bo lahko plačeval svojo dekadenco. Ko bo evro propadel pa bo skupaj z njim propadala EU. Prvi znaki so že tu – nebrzdano tiskanje denarja.
Najbolj verjetno se mi zdi da bo Poljska počakala da bo dobila EU sredstva potem pa bo šla ven iz EU ki jo obvladujejo pedri in komunisti
Poljakov ne b odo od zunaj, poiskušali bodo še od znotraj, če jim vzamejo denar. Barabe!
Lahko bi tudi vsi evro-poslanci glasovali proti odločitvi poljskega ustavnega sodišča, pa bi bila njihova odločitev še vedno zgolj in samo – politična.
Politični organi EU pač ne morejo ocenjevati “vladavine prava” v državah članicah EU drugače kot zgolj in samo – politično.
O pravici in pravičnosti se pač ne more dokončno odločati s političnim pre-glasovanjem. Pravica je, ali pa je ni. Kljub sto in tisoč in milijon glasovom, ki resnici kdaj “demokratično” nasprotujejo ali jo naduto zanikajo.
In ravno zato, ker so odločitve političnih organov lahko le “politične” in nikakor “pravne/ustavno-pravne”, se je lahko zgodilo vrlim ter politično očitno diletantskim evro-poslancem ter evro-komisarjem tudi to, da na eni strani brutalno zavračajo “pravno suverenost” Republike Poljske, na drugi strani pa sočasno brez pomisleka pristajajo in lojalno izvršujejo “pravno suverenost” Kraljevine Španije.
V prvem primeru skušajo poljske državljane celo enostransko brutalno finančno kaznovati in oškodovati za skupna evropska razvojna sredstva, v drugem primeru enostransko nagrajujejo špansko oblast in špansko prebivalstvo Kraljevine Španije ter na osnovi spoštovanja “suverenosti” veljavne ustave Kraljevine Španije “za kazen” trajno diskriminirajo miroljubna prizadevanja Kataloncev za samostojnost in neodvisnost Katalonije in celo pasivno podpirajo nasilje španske sodne in izvršne veje oblasti nad legalno in legitimno izvoljenimi katalonskimi politiki in prebivalstvom Katalonije..
Kateri ustavno-pravni strokovnjak bo hotel, znal in zmogel smiselno in verodostojno razložiti zgoraj predstavljena izrazito politična in proti-pravna dvojna merila evro-poslancev, evro-komisarjev in dela funkcionarjev Sveta Evrope?
Poljaki, ne dajte se dekadentnemu in skorumpiranemu Bruslju ter njegovi diktaturi t.i. prava. Bruselj ob pomoči raznoraznih hlapcev, tudi is Slovenije, poskuša zasužnjiti ter islamizirati vse evropske narode. Matej Avbelj in podobni jezični doktorji ter NSi pa pri tem na veliko asistirajo.
Sašo Zagorc je naslednik partijca Ribičiča na bavconki; znan je postal po tem, da je po nalogu udbe zminiral kandidaturo Roka Svetliča za ustavnega sodnika, ker komunisti nujno potrebujejo sedanjo nelegitimno sestavo za rušenje Janše. Čez vazelince NSi in njihovega jurističnega apologeta Avblja pa ni primerno govoriti.