Napadi v Kölnu žebelj v krsto begunski politiki EU, grozi razpad schengna. Tudi EU?
POSLUŠAJ ČLANEK
Begunski politiki EU je spodletelo in spolni napadi v Kölnu so zgolj zabili zadnji žebelj v njeno krsto, pravi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos.
Norveška, Švedska, Danska in zdaj še Avstrija so praktično že suspendirale schengen in izvajajo redne kontrole vseh potnikov na svojih mejah. Juncker pravi, da bo težko, a EU vendarle še ni mrtva.
Nenadzorovan tok migrantov Evropsko Unijo pretresa do temeljev in vsem glavnim odločevalcem, na čelu z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopoulosom je jasno, da je skupni begunski politiki EU spodletelo na vsej črti.
Septembra sprejeti načrt o premestitvi 160 tisoč beguncev med države EU ne deluje (do sedaj so jih prerazporedili le okrog 300) in tudi v prihodnje ne bo, če se bodo države članice uklanjale domačemu pritisku, ki pa je po dogajanjih v Kölnu vse bolj nastrojen proti migrantom.
Prav tako EU ni uspešna pri doseganju drugega cilja - zajeziti migrantski tok v Turčiji.
"S tempom izvajanja dogovora s Turčijo nikakor ne moremo biti zadovoljni," je dejal komisar in dodal da "moramo videti rezultate." Obenem se zapleta še pri denarju, saj se Italija ne strinja, da potrebne 3 milijarde evrov za Turčijo v dveh tretjinah tega zneska zagotovijo države članice, ampak bi po njenem strošek v večji meri moral pokriti proračun EU.
"S časom se situacija zgolj še slabša," je dejal Avramopoulos in razkril nekaj prihodnjih načrtov: "cilj je, da se oprijemljivi rezultati vidijo na vrhu Evropskega sveta v februarju, a o evropskem azilnem sistemu je treba ponovno premisliti."
Po upanji komisarja za migracije bi potem Evropska komisija v marcu predstavila revidiran Dublinski sistem, obenem pa komisija dela na stalni prerazporeditveni shemi beguncev mimo blokade in na novih pravilih legalnih migracij.
"Če EU ni sposobna zavarovati sovjih zunanjih meja, je schengen kot celota postavljen pod vprašaj ... zato mora vsaka država nadzirati svoje nacionalne meje," je v soboto dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Kljub kasnejšim komunikacijskim glajenjem njegove izjave ostaja jasno, da Avstrija ponovno vzpostavlja nadzor na meji s Slovenijo.
"Izjemno problematično je, da so se zapletene strukture EU izkazale za neučinkovite pri reševanju pomembnih vprašanj, kot je bil plaz beguncev ali finančna kriza. Vse to poteka prepočasi in zato vedno obstaja tveganje, da bo narejeno premalo in še to prepozno," je še dodal.
Ne delam si iluzij o letu pred nami. Vem, da bo težko, a z Evropsko unijo še ni konec," je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter okrcal države članice, ki niso pokazale volje za prispevek k temu, da se glede migrantske krize naredi, kar se mora.
Opozoril jih je na ogromno ekonomsko ceno, ki bi jo ob propadu schengna plačali vsi: "če se vse podre, bo ekonomska cena, izguba rasti in škoda za evropsko perspektivo in rast enormna," je dejal.
"Brez schengna, brez prostega pretoka delavcev, brez svobodnega potovanja evropskih državljanov med državami EU, tudi evro kot skupna valuta nima smisla," je še dodal.
Norveška, Švedska, Danska in zdaj še Avstrija so praktično že suspendirale schengen in izvajajo redne kontrole vseh potnikov na svojih mejah. Juncker pravi, da bo težko, a EU vendarle še ni mrtva.
Nenadzorovan tok migrantov Evropsko Unijo pretresa do temeljev in vsem glavnim odločevalcem, na čelu z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopoulosom je jasno, da je skupni begunski politiki EU spodletelo na vsej črti.
Septembra sprejeti načrt o premestitvi 160 tisoč beguncev med države EU ne deluje (do sedaj so jih prerazporedili le okrog 300) in tudi v prihodnje ne bo, če se bodo države članice uklanjale domačemu pritisku, ki pa je po dogajanjih v Kölnu vse bolj nastrojen proti migrantom.
Prav tako EU ni uspešna pri doseganju drugega cilja - zajeziti migrantski tok v Turčiji.
"S tempom izvajanja dogovora s Turčijo nikakor ne moremo biti zadovoljni," je dejal komisar in dodal da "moramo videti rezultate." Obenem se zapleta še pri denarju, saj se Italija ne strinja, da potrebne 3 milijarde evrov za Turčijo v dveh tretjinah tega zneska zagotovijo države članice, ampak bi po njenem strošek v večji meri moral pokriti proračun EU.
"S časom se situacija zgolj še slabša," je dejal Avramopoulos in razkril nekaj prihodnjih načrtov: "cilj je, da se oprijemljivi rezultati vidijo na vrhu Evropskega sveta v februarju, a o evropskem azilnem sistemu je treba ponovno premisliti."
Po upanji komisarja za migracije bi potem Evropska komisija v marcu predstavila revidiran Dublinski sistem, obenem pa komisija dela na stalni prerazporeditveni shemi beguncev mimo blokade in na novih pravilih legalnih migracij.
Avstrija uvedla mejne kontrole za vse
"Če EU ni sposobna zavarovati sovjih zunanjih meja, je schengen kot celota postavljen pod vprašaj ... zato mora vsaka država nadzirati svoje nacionalne meje," je v soboto dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Kljub kasnejšim komunikacijskim glajenjem njegove izjave ostaja jasno, da Avstrija ponovno vzpostavlja nadzor na meji s Slovenijo.
"Izjemno problematično je, da so se zapletene strukture EU izkazale za neučinkovite pri reševanju pomembnih vprašanj, kot je bil plaz beguncev ali finančna kriza. Vse to poteka prepočasi in zato vedno obstaja tveganje, da bo narejeno premalo in še to prepozno," je še dodal.
Juncker: Brez schengna evro nima smisla
Ne delam si iluzij o letu pred nami. Vem, da bo težko, a z Evropsko unijo še ni konec," je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter okrcal države članice, ki niso pokazale volje za prispevek k temu, da se glede migrantske krize naredi, kar se mora.
Opozoril jih je na ogromno ekonomsko ceno, ki bi jo ob propadu schengna plačali vsi: "če se vse podre, bo ekonomska cena, izguba rasti in škoda za evropsko perspektivo in rast enormna," je dejal.
"Brez schengna, brez prostega pretoka delavcev, brez svobodnega potovanja evropskih državljanov med državami EU, tudi evro kot skupna valuta nima smisla," je še dodal.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.