Namesto zbiranja podpisov za spremembo ustave o financiranju šolstva so se v SAB raje odločili za peticijo

POSLUŠAJ ČLANEK
Stranka Alenke Bratušek (SAB) je v soboto pričela z zbiranjem podpisov pod Peticijo za ohranitev kakovostnega in vsem dostopnega javnega šolstva. Po dveh spodletelih poizkusih nadaljevanja in celo stopnjevanja neustavnega stanja (poizkus spremembe Ustave v času Cerarjeve vlade in poizkus spremembe zakonodaje pred kratkim) je tokrat na vrsti peticija.

V medijih tako lahko beremo o zbiranju podpisov za spremembo Ustave ali izvedbo posvetovalnega referenduma. V resnici gre pri vsem skupaj za povsem benigno peticijo, ki nima posebne zakonodajno-pravne teže, kot nasprotno pišejo nekateri mediji in predstavljajo v SAB.



Peticijo je v prvi dan podpisalo okrog 450 ljudi, med njimi tudi Milan Kučan, ki je prišel SAB podpret na stojnico pred Upravno enoto v Ljubljani. Na spletu je peticijo zaenkrat podpisalo 220 ljudi.

Peticija, ki za spremembo Ustave ne igra vloge


V Stranki Alenke Bratušek sicer pravijo, da je njihov cilj sprememba ustave. Vendar se za pot, ki neposredno vodi do tega, niso odločili.

Za začetek postopka za spremembo Ustave bi v skladu z veljavno zakonodajo namreč potrebovali 30.000 podpisov. Sledil bi postopek v Državnem zboru, spremembo pa bi morali poslanci potrditi z 2/3 večino.

Javna sporočila, da  se zbirajo podpisi za izvedbo posvetovalnega referenduma, pa ne pijejo vode, saj zakonodaja te možnosti ne omogoča. Tega skupina volivcev z zbranimi podpisi namreč ne more predlagati, ga pa lahko predlagajo posamezni poslanci, o izvedbi pa odloča Državni zbor.

V SAB se (ne)moči peticije sicer zavedajo. Jemljejo jo kot sredstvo, s katerim bi poslance dodatno spodbudili, da bi razpisali posvetovalni referendum glede financiranja šolstva. Podobna akcija je SAB uspele že leta 2017 in 2018, takrat v zvezi z zvišanjem pokojnin.

"Razpis posvetovalnega referenduma lahko predlaga vsak poslanec državnega zbora, običajno pa ga nato preostali poslanci ne podprejo. Zato smo se v SAB odločili, da še pred predlaganjem razpisa referenduma zberemo podpise podpore za njegovo izvedbo," so zapisali v peticiji.



vir foto: radiostudent.si


Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o početju SAB: 

"Vprašanje vsebine in spoštovanja odločb ustavnega sodišča ni politično ali civilnodružbeno vprašanje, ampak izključno ustavnopravno vprašanje ...

... To je posebej pomembno tudi v trenutnem javnem in političnem ozračju, v katerem določena politična stranka celo predlaga referendum o tem vprašanju. Pravzaprav kar spremembo ustave. Popolna in še enkrat nadvse nespodobna (z vidika etike politike in ustavništva) drža dnevne politike. Ki, navsezadnje in glede na politično in pravno neprebavljive javne izjave vidne in glasne predstavnice zadevne stranke, kot modus operandi ponovno uporablja prozorno manipulacijo in izrazito nečedno sprenevedanje.


Besedilo peticije polno napak


Besedilo na strani peticije govori o "javnem in zasebnem šolstvu", pri čemer se pojma uporabljata napačno.

Javni šolski sistem namreč sestavljajo državne šole in šole v zasebni lasti, ki imajo bodisi koncesijo, bodisi izvajajo od države potrjen in nadzorovan javno veljavni program. Ustavna odločba zahteva izenačitev financiranja tega pri osnovnošolskem izobraževanju, ne glede na državno ali zasebno OŠ kjer se izvaja. Trenutno se javno veljavni program v državnih šolah financira 100 %, v zasebnih pa 85 %.

Zasebne šole v Sloveniji nimajo državnega financiranja in od države potrjenega javno veljavnega programa, temveč izvajajo program povsem po lastni presoji. (denimo British international school in druge.)

V peticiji navajajo, da nasprotujejo vsem "ukrepom v smeri, ki bi dolgoročno oslabili javno šolstvo ali ga postavili v slabši položaj in pripeljali do dveh vrst šol – tistih za bogate in tistih za revne."

Na načelni ravni se temu lahko pritrdi, saj je javno šolstvo, ki ga sestavljajo državne šole in zasebne šole z javno veljavnim programom, nedvomno vrednota in si zanj nihče neželi slabšega položaja. A zaradi napačne uporabe pojmov SAB v resnici želijo znotraj javnega šolstva oklestiti državnega financiranja zasebne izvajalce programov.

Slednje je, kar se tiče osnovnih šol, protiustavno, saj odločba ustavnega sodišča v izogib diskriminaciji, zahteva izenačitev financiranja javno veljavnega programa, ne glede na ustanovitelja. In drugič, tudi če bi bilo v skladu z ustavo, bi ukinitev financiranja dejansko pripeljala do dveh vrst šol - tistih za bogate in tistih za revne. Zdaj so namreč zasebne šole z javno veljavnim programom dostopne tudi socialno šibkejšim družinam, potem pa več ne bi bile.

Svoje prizadevanje za izvedbo referenduma, ki predstavlja približno desetkrat večji strošek, kot pa dodatnih 15 odstotkov financiranja programa v zasebnih OŠ, ki ga za odpravo diskriminacije zahteva ustavno sodišče, v SAB nočejo zreducirati na finančne stroške za izvedbo referenduma.

Pod peticijo so v SAB napisali: "V poslanski skupini SAB smo že večkrat poudarili: zasebnim šolam nismo nikoli nasprotovali. So dobrodošle in bogatijo šolski prostor. A obveznost države do enih in drugih osnovnih šol ne more biti popolnoma enaka."

Pri čemer ne navajajo, da obveznost države do državnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavni program, z uresničitvijo ustavne odločbe še vedno ne bo enaka. Še vedno bodo zasebne šole same morale financirati nadstandardni program, izgradnjo, obnovo in vzdrževanje prostorov ter druge materialne stroške.


[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Glavno, da je učilnica topla
Prizadevanja SAB za protiustavno ohranitev diskriminacije otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, so iz dneva v dan kreativnejša. Tokrat so se odločili, da bodo svoje podpornike iskali s pomočjo peticije. Da gre pri zbiranju podpisov za ideološka vprašanja in ne skrb za otroke, veliko pove tudi dejstvo, da je eden glavnih podpisnikov peticije Milan Kučan, s čemer so se v SAB pohvalili na socialnih omrežjih. Kučan ima z zasebnimi šolami izkušnje, saj se je v eni takih v ZDA šolala njegova hčerka. A kaj takega si lahko privoščijo le bogati, saj je šolanje v Ameriki urejeno tako, kot bi ga želeli SAB - da se zasebna šola v celoti plača iz lastnega žepa. Pravno peticija sicer nima nobene teže. A tudi z nekaj tisoč podpisi, ki povrh niso overjeni, ampak jih lahko vsak, brez preverjanja, odda preko spleta, bodo težko izvajali pritisk na poslance, ki bi podprli njihova prizadevanja za izvedbo posvetovalnega referenduma, ki poslancem ne nalaga nikakršnih obveznosti. Je pa lepa zgodba o prizadevanjih majhne stranke za zaščito naših otrok, ki jih v "naši državi čaka prosto mesto v javni šoli, v urejeni zgradbi, v topli učilnici, z učiteljico, učnimi pripomočki, vse plačano iz javnih sredstev." Kljub topli učilnici pa otroci in njihovi starši še vedno nimajo možnosti brezplačne izbire, kje bo njihov otrok obiskoval javno veljavni šolski program.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike