Namesto zbiranja podpisov za spremembo ustave o financiranju šolstva so se v SAB raje odločili za peticijo
POSLUŠAJ ČLANEK
Stranka Alenke Bratušek (SAB) je v soboto pričela z zbiranjem podpisov pod Peticijo za ohranitev kakovostnega in vsem dostopnega javnega šolstva. Po dveh spodletelih poizkusih nadaljevanja in celo stopnjevanja neustavnega stanja (poizkus spremembe Ustave v času Cerarjeve vlade in poizkus spremembe zakonodaje pred kratkim) je tokrat na vrsti peticija.
V medijih tako lahko beremo o zbiranju podpisov za spremembo Ustave ali izvedbo posvetovalnega referenduma. V resnici gre pri vsem skupaj za povsem benigno peticijo, ki nima posebne zakonodajno-pravne teže, kot nasprotno pišejo nekateri mediji in predstavljajo v SAB.
Peticijo je v prvi dan podpisalo okrog 450 ljudi, med njimi tudi Milan Kučan, ki je prišel SAB podpret na stojnico pred Upravno enoto v Ljubljani. Na spletu je peticijo zaenkrat podpisalo 220 ljudi.
V Stranki Alenke Bratušek sicer pravijo, da je njihov cilj sprememba ustave. Vendar se za pot, ki neposredno vodi do tega, niso odločili.
Za začetek postopka za spremembo Ustave bi v skladu z veljavno zakonodajo namreč potrebovali 30.000 podpisov. Sledil bi postopek v Državnem zboru, spremembo pa bi morali poslanci potrditi z 2/3 večino.
Javna sporočila, da se zbirajo podpisi za izvedbo posvetovalnega referenduma, pa ne pijejo vode, saj zakonodaja te možnosti ne omogoča. Tega skupina volivcev z zbranimi podpisi namreč ne more predlagati, ga pa lahko predlagajo posamezni poslanci, o izvedbi pa odloča Državni zbor.
V SAB se (ne)moči peticije sicer zavedajo. Jemljejo jo kot sredstvo, s katerim bi poslance dodatno spodbudili, da bi razpisali posvetovalni referendum glede financiranja šolstva. Podobna akcija je SAB uspele že leta 2017 in 2018, takrat v zvezi z zvišanjem pokojnin.
"Razpis posvetovalnega referenduma lahko predlaga vsak poslanec državnega zbora, običajno pa ga nato preostali poslanci ne podprejo. Zato smo se v SAB odločili, da še pred predlaganjem razpisa referenduma zberemo podpise podpore za njegovo izvedbo," so zapisali v peticiji.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o početju SAB:
"Vprašanje vsebine in spoštovanja odločb ustavnega sodišča ni politično ali civilnodružbeno vprašanje, ampak izključno ustavnopravno vprašanje ...
... To je posebej pomembno tudi v trenutnem javnem in političnem ozračju, v katerem določena politična stranka celo predlaga referendum o tem vprašanju. Pravzaprav kar spremembo ustave. Popolna in še enkrat nadvse nespodobna (z vidika etike politike in ustavništva) drža dnevne politike. Ki, navsezadnje in glede na politično in pravno neprebavljive javne izjave vidne in glasne predstavnice zadevne stranke, kot modus operandi ponovno uporablja prozorno manipulacijo in izrazito nečedno sprenevedanje.
Besedilo na strani peticije govori o "javnem in zasebnem šolstvu", pri čemer se pojma uporabljata napačno.
Javni šolski sistem namreč sestavljajo državne šole in šole v zasebni lasti, ki imajo bodisi koncesijo, bodisi izvajajo od države potrjen in nadzorovan javno veljavni program. Ustavna odločba zahteva izenačitev financiranja tega pri osnovnošolskem izobraževanju, ne glede na državno ali zasebno OŠ kjer se izvaja. Trenutno se javno veljavni program v državnih šolah financira 100 %, v zasebnih pa 85 %.
Zasebne šole v Sloveniji nimajo državnega financiranja in od države potrjenega javno veljavnega programa, temveč izvajajo program povsem po lastni presoji. (denimo British international school in druge.)
V peticiji navajajo, da nasprotujejo vsem "ukrepom v smeri, ki bi dolgoročno oslabili javno šolstvo ali ga postavili v slabši položaj in pripeljali do dveh vrst šol – tistih za bogate in tistih za revne."
Na načelni ravni se temu lahko pritrdi, saj je javno šolstvo, ki ga sestavljajo državne šole in zasebne šole z javno veljavnim programom, nedvomno vrednota in si zanj nihče neželi slabšega položaja. A zaradi napačne uporabe pojmov SAB v resnici želijo znotraj javnega šolstva oklestiti državnega financiranja zasebne izvajalce programov.
Slednje je, kar se tiče osnovnih šol, protiustavno, saj odločba ustavnega sodišča v izogib diskriminaciji, zahteva izenačitev financiranja javno veljavnega programa, ne glede na ustanovitelja. In drugič, tudi če bi bilo v skladu z ustavo, bi ukinitev financiranja dejansko pripeljala do dveh vrst šol - tistih za bogate in tistih za revne. Zdaj so namreč zasebne šole z javno veljavnim programom dostopne tudi socialno šibkejšim družinam, potem pa več ne bi bile.
Svoje prizadevanje za izvedbo referenduma, ki predstavlja približno desetkrat večji strošek, kot pa dodatnih 15 odstotkov financiranja programa v zasebnih OŠ, ki ga za odpravo diskriminacije zahteva ustavno sodišče, v SAB nočejo zreducirati na finančne stroške za izvedbo referenduma.
Pod peticijo so v SAB napisali: "V poslanski skupini SAB smo že večkrat poudarili: zasebnim šolam nismo nikoli nasprotovali. So dobrodošle in bogatijo šolski prostor. A obveznost države do enih in drugih osnovnih šol ne more biti popolnoma enaka."
Pri čemer ne navajajo, da obveznost države do državnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavni program, z uresničitvijo ustavne odločbe še vedno ne bo enaka. Še vedno bodo zasebne šole same morale financirati nadstandardni program, izgradnjo, obnovo in vzdrževanje prostorov ter druge materialne stroške.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
V medijih tako lahko beremo o zbiranju podpisov za spremembo Ustave ali izvedbo posvetovalnega referenduma. V resnici gre pri vsem skupaj za povsem benigno peticijo, ki nima posebne zakonodajno-pravne teže, kot nasprotno pišejo nekateri mediji in predstavljajo v SAB.
Hvala vsem, ki ste nas danes v centru Ljubljane obiskali na stojnici in prispevali svoj podpis #ZAjavnoŠolstvo! V samo nekaj urah smo zbrali okrog 450 podpisov, peticijo za močno in kakovostno javno šolstvo pa še vedno lahko podpišete prek spleta na https://t.co/m47yp7ITkb pic.twitter.com/XnYXWYQVpF
— Stranka SAB (@StrankaSAB) September 28, 2019
Peticijo je v prvi dan podpisalo okrog 450 ljudi, med njimi tudi Milan Kučan, ki je prišel SAB podpret na stojnico pred Upravno enoto v Ljubljani. Na spletu je peticijo zaenkrat podpisalo 220 ljudi.
Peticija, ki za spremembo Ustave ne igra vloge
V Stranki Alenke Bratušek sicer pravijo, da je njihov cilj sprememba ustave. Vendar se za pot, ki neposredno vodi do tega, niso odločili.
Za začetek postopka za spremembo Ustave bi v skladu z veljavno zakonodajo namreč potrebovali 30.000 podpisov. Sledil bi postopek v Državnem zboru, spremembo pa bi morali poslanci potrditi z 2/3 večino.
Javna sporočila, da se zbirajo podpisi za izvedbo posvetovalnega referenduma, pa ne pijejo vode, saj zakonodaja te možnosti ne omogoča. Tega skupina volivcev z zbranimi podpisi namreč ne more predlagati, ga pa lahko predlagajo posamezni poslanci, o izvedbi pa odloča Državni zbor.
V SAB se (ne)moči peticije sicer zavedajo. Jemljejo jo kot sredstvo, s katerim bi poslance dodatno spodbudili, da bi razpisali posvetovalni referendum glede financiranja šolstva. Podobna akcija je SAB uspele že leta 2017 in 2018, takrat v zvezi z zvišanjem pokojnin.
"Razpis posvetovalnega referenduma lahko predlaga vsak poslanec državnega zbora, običajno pa ga nato preostali poslanci ne podprejo. Zato smo se v SAB odločili, da še pred predlaganjem razpisa referenduma zberemo podpise podpore za njegovo izvedbo," so zapisali v peticiji.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o početju SAB:
"Vprašanje vsebine in spoštovanja odločb ustavnega sodišča ni politično ali civilnodružbeno vprašanje, ampak izključno ustavnopravno vprašanje ...
... To je posebej pomembno tudi v trenutnem javnem in političnem ozračju, v katerem določena politična stranka celo predlaga referendum o tem vprašanju. Pravzaprav kar spremembo ustave. Popolna in še enkrat nadvse nespodobna (z vidika etike politike in ustavništva) drža dnevne politike. Ki, navsezadnje in glede na politično in pravno neprebavljive javne izjave vidne in glasne predstavnice zadevne stranke, kot modus operandi ponovno uporablja prozorno manipulacijo in izrazito nečedno sprenevedanje.
Besedilo peticije polno napak
Besedilo na strani peticije govori o "javnem in zasebnem šolstvu", pri čemer se pojma uporabljata napačno.
Javni šolski sistem namreč sestavljajo državne šole in šole v zasebni lasti, ki imajo bodisi koncesijo, bodisi izvajajo od države potrjen in nadzorovan javno veljavni program. Ustavna odločba zahteva izenačitev financiranja tega pri osnovnošolskem izobraževanju, ne glede na državno ali zasebno OŠ kjer se izvaja. Trenutno se javno veljavni program v državnih šolah financira 100 %, v zasebnih pa 85 %.
Zasebne šole v Sloveniji nimajo državnega financiranja in od države potrjenega javno veljavnega programa, temveč izvajajo program povsem po lastni presoji. (denimo British international school in druge.)
V peticiji navajajo, da nasprotujejo vsem "ukrepom v smeri, ki bi dolgoročno oslabili javno šolstvo ali ga postavili v slabši položaj in pripeljali do dveh vrst šol – tistih za bogate in tistih za revne."
Na načelni ravni se temu lahko pritrdi, saj je javno šolstvo, ki ga sestavljajo državne šole in zasebne šole z javno veljavnim programom, nedvomno vrednota in si zanj nihče neželi slabšega položaja. A zaradi napačne uporabe pojmov SAB v resnici želijo znotraj javnega šolstva oklestiti državnega financiranja zasebne izvajalce programov.
Slednje je, kar se tiče osnovnih šol, protiustavno, saj odločba ustavnega sodišča v izogib diskriminaciji, zahteva izenačitev financiranja javno veljavnega programa, ne glede na ustanovitelja. In drugič, tudi če bi bilo v skladu z ustavo, bi ukinitev financiranja dejansko pripeljala do dveh vrst šol - tistih za bogate in tistih za revne. Zdaj so namreč zasebne šole z javno veljavnim programom dostopne tudi socialno šibkejšim družinam, potem pa več ne bi bile.
Svoje prizadevanje za izvedbo referenduma, ki predstavlja približno desetkrat večji strošek, kot pa dodatnih 15 odstotkov financiranja programa v zasebnih OŠ, ki ga za odpravo diskriminacije zahteva ustavno sodišče, v SAB nočejo zreducirati na finančne stroške za izvedbo referenduma.
Pod peticijo so v SAB napisali: "V poslanski skupini SAB smo že večkrat poudarili: zasebnim šolam nismo nikoli nasprotovali. So dobrodošle in bogatijo šolski prostor. A obveznost države do enih in drugih osnovnih šol ne more biti popolnoma enaka."
Pri čemer ne navajajo, da obveznost države do državnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavni program, z uresničitvijo ustavne odločbe še vedno ne bo enaka. Še vedno bodo zasebne šole same morale financirati nadstandardni program, izgradnjo, obnovo in vzdrževanje prostorov ter druge materialne stroške.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
9 komentarjev
Alojzij Pezdir
Peticija stranke SAB Alenke Bratušek proti dosledni uveljavitvi in izvršitvi veljavne protidiskriminatorne odločbe Ustavnega sodišča RS je sicer nekoliko manj sporno, manj obvezujoče in tudi manj politično tvegano dejanje od prejšnje referendumske pobude za spremembo veljavne Ustave RS, je pa še vedno v neznosnem neskladju z veljavno Ustavo RS, z univerzalnimi temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami v RS in v skupnosti EU ter v neskladju z demokratično politično etiko in kulturo razvitih evropskih držav.
Kdor peticijo podpiše, izrazi predvsem lastno ustavnopravno in demokratično neosveščenost, ideološko, politično in strankarsko zavedenost, ali zavestno privrženost nedemokratični tiraniji posameznih političnih izbrancev oz. njihovih nedemokratičnih političnih strank nad veljavno ustavno ureditvijo in vladavino prava v RS. Podpisnik nedopustno protiustavne in protidemokratične peticije Izkazuje tudi popolno nerazumevanje za mednarodno varovano demokratično svobodo izbire na področju vzgoje, izobraževanja ter znanosti ter za demokratični pluralizem na področju načrtovanja, organiziranja in izvajanja vzgoje in izobraževanja.
IgorP
Slovencsm 1. oktobra 2019 ob 12:15 at 12:15
G. Igor, še enkrat več ste se izdali pod dvema nadimkoma. Pa ne druge naslavljati z budalo, ker sami s svojimi komentarji poveste največ. Pač sovražite vse kar je verskega in povejte tako. Pa lažje vam bo, če ne boste brali Domovine.
Še stokrat bom povedal, če je treba, da imam samo en vzdevek! Za te blodnje o meni ste si sami krivi! Z umrlo učiteljico in pogorelo šolo pa..........se ve kdo izpade budalo!!
MEFISTO
Kratek kurs za Nevidnega in njegove sobrate o ločitvi Cerkve in pameti od države.
Zadnje čase se je znova razplamtela ideološka gonja o ločenosti Cerkve od države, ki je spet dobila krila ob želji slovenske postkomunistične levice, da bi zasebnim osnovnim šolam, med njimi pa predvsem katoliškim, odtegnila državno financiranje. Trudijo se za vtis, da je to še zadnji problem, ki ga ima Slovenija, potem bomo pa res vsi enakopravni pred zakonom in na vekov veke se nam bosta cedila le še med in mleko.
Kaj je pravzaprav država in kako je z ločenostjo Cerkve od države? Država je ozemlje, določeno z mednarodno priznanimi mejami, so ljudje, ki živijo na tako določenem ozemlju in je realna oblast, ki s predpisi na prisilen način ureja odnose med ljudmi na omenjenem ozemlju, in ki jo po demokratičnih postopkih izvolijo ljudje ali pa jo, kot pri nas, uzurpirajo skupine in posamezniki. O državi lahko govorimo šele, ko so kumulativno izpolnjeni vsi trije našteti elementi državnosti. Države torej ni brez ozemlja, brez ljudi ali brez oblasti.
Cerkev ni ločena od ozemlja, ker na tem ozemlju izvaja svojo dejavnost in ima na njem svoje ustanove ter posluje v skladu s predpisi države. Cerkev tudi ni ločena od ljudi, ker njen evangelij živi med ljudmi in v ljudeh. Cerkev pa je ločena od oblasti, kar pomeni, da ne sodeluje na volitvah in pri izvajanju oblasti, kot v vseh normalnih demokratičnih državah, razen v muslimanskih deželah, ki pa večinoma niso ne demokratične in ne normalne.
Ustavna določba, da je Cerkev ločena od države, je torej prazna ideološka floskula, ki sta jo izsilili komunistična in postkomunistična levica. Če že, bi torej moralo pravilno pisati v ustavi, da je cerkev ločena od oblasti. Roko na srce, pa priznajte, da je naše ozemlje, da so naši ljudje in da je naša oblast še kako potrebna božjega blagoslova, naši volivci in naši oblastniki pa poleg božjega blagoslova še božjega razsvetljenja.
Razsodni ljudje občutimo in ugotavljamo, da se pamet izriva iz Slovenije in da se jo pospešeno ločuje od ljudi, sicer ne bi v takem številu bojkotirali volitev ali tako nespametno volili ter mirno gledali, kako nas odvračajo od tradicij slovenstva ter evropskega načina življenja in nam jemljejo prihodnost, ter od ljudske oblasti, ki nas ideološko vrača proti letu 1945.
Ker niso prej spremenili ustave, smo se tako znašli v neustavnem stanju, po katerem je pamet dokončno ločena od države.
Začel bom zbirati podpise za peticijo, s katero bom prosil državni zbor, da naj na posvetovalnem referendumu vpraša oplenjene in prevarane Slovence, ali soglašajo s tem, da se odpravi to neustavno stanje in da se v ustavo zapiše, da je slovenska država ločena tudi od pameti.
MEFISTO
Ni čudno, da ima Bratuškova na ministrstvu, za katerega je zadolžena, kompletno štalo, ker se mora ukvarjati z ideološkimi temami, kakršna je financiranje zasebnih šol.
Izgradnja vseh velikih infrastrukturnih objektov je naprimer v popolnem krču
Hribarjev Rafko
Milan Kučan je natančno merilo!!!
Ldje Božji! Tam, kjer se pojavi ta zadnji funkcionar CK zločinske partije, tam svobodoželjni človek nima kaj iskati!
Pika.
Hribarjev Rafko
Nadzor ljudje, nadzor je v igri!
Kdor prikriva morišča po krivem ubitih, nadzoruje zgodovino;
Kdor fura medije vse do avtocenzure, nadzoruje sedanjost;
Kdor monopolizira šolanje naših otrok, nadzoruje prihodnost!
Kaj želimo? Zadihati svobodno ali zatohlost nadzora po kitajskem Velikem Bratu??
No, v ta nadzor sodijo tudi nevidni in Nevidni(!) špiclji, ki so infiltrirani v vse pore družbenega življenja od vaškega gasilskega društva do akademij...
MEFISTO
Oh, ne tako, SAB je vendar levo sredinska liberalna stranka!
Tako sem zasledil tudi na tem portalu.
Friderik
A zdaj je pa to peticija. Komu? Koga prosijo?
A naj kar zbirajo podpise za nefinanciranje zasebnih šol. Te že tako in tako niso financirane s strani države.
ales
Milan Kučan, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec in podobni so vedno nad zakoni. Zakoni, ki jih sprejemajo so le za drugorazredne državljane. Ampak taki so vedno bili in bodo ostali. Resnični problem so hlapci in kruholovci iz duhovniških ter krščanskih vrst. Ti farizeji so glavni krivci, da je v Sloveniji tako kot je. In prejeli bodo svoje plačilo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.