Slovenija vendarle ne bo dobila nove liberalne stranke, vsaj ne iz krogov finančnika Blaža Vodopivca in njegove iniciative, poimenovane Prstan.
Se pa z lastno stranko spogleduje nekdanji član LDS in SDS ter dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je za Večer dejal, da bi s somišljeniki “radi zbrali nekaj pametnih ljudi, da bi ta Slovenija naredila kakšen korak naprej.”
Za Siol je dokončen vstop v strankarsko politiko potrdil Marjan Šarec.
“Ker nismo dosegli svojega vmesnega cilja pri naboru kandidatov za državnozborske volitve, smo ustavili aktivnosti za ustanovitev stranke,” so v ponedeljek na svoji spletni strani sporočili iz iniciative Prstan ter se vsem zahvalili za sodelovanje in podporo.
Tako je nova liberalna iniciativi po propadu Virantove Državljanske liste žalostno zaključila svojo politično pot, še preden jo je dodobra začela.
Bomo. Ni tako enostavno, kajne?
— Gregor Virant (@GregorVirant1) December 4, 2017
Prostor politične sredine tako še vedno ostaja prazen in med kandidati, da ga zapolnijo, je ponovno zimzeleni dr. Dimitrij Rupel. Nekdanji član dveh največjih slovenskih strank, LDS in SDS, ki ju je znal zapustiti ob začetku njunega zatona, bi se sedaj, skupaj z “nekaj pametnimi ljudmi,” rad vrnil v nacionalno politiko.
Ti bi, kot je dejal za Večer, sestavili “sredinsko listo, ki se izogiba skrajnostim, levim in desnim.” Na njej pa ne bi bili novi obrazi, temveč izkušeni:“Od novinarjev, zdravnikov, do znanstvenikov, politikov.”
Kljub resni nameri pa je, poudarja Rupel, še vse na začetku, v povojih, na ravni ideje, za katero še ne ve ali se bo obnesla.
Za Siol.net in Slovenske novice pa je svojo udeležbo na spomladanskih državnozborskih volitvah dokončno potrdil tudi Marjan Šarec. S svojo listo se bo zavzemal za praktično politiko s ciljem poenostavitve birokracije in zmanjšanja ovir za državljane.
Javnomnenjski analitik domet Šarčeve stranke postavlja na okrog 200 tisoč glasov, torej okrog 20 odstotkov volilne podpore.
Kot sta v oddaji VV Faktor (odlomki spodaj) opozorila Sebastjan Jeretič in Matej Lahovnik, liberalnim teoretikom (tudi Ruplu) res manjka preizkušen operativec, kot ga denimo v Petru Jamnikarju ima Bojan Dobovšek. A videli bomo, če to, brez nadstandardne medijske podpore, res zadostuje za večji politični preboj. Dobra država si te pač ne more obetati.
Zdi se, da je drugače s stranko Marjana Šarca, ki ga osrednji mediji prav zagotovo ne bodo spregledali. Pravzaprav bo medijski odnos do Šarca v borbi za državni zbor dober lakmusov papir za to, ali so bile vanj usmerjene kamere in žarometi na predsedniški tekmi res stvar slučaja zaradi zgodaj napovedane kandidature. Tukaj je že ta trenutek tekmecev ogromno in zanimivo bo opazovati, koliko bo kdo v medijskem mainstreamu deležen prostora in resne obravnave.
Ker se trenutno javnomnenjsko dominantna leva stranka SD vse bolj pomika v radikalno levo, se bodo za sredinski prostor očitno spopadli prav Dobovšek, Šarec in za mnoge odpisani Miro Cerar. Z vidika nuje po politični diskontinuiteti torej, morda z izjemo Dobovška, relativno slaba izbira.
Jeretič in Lahovnik skeptična do Ruplovega uspeha, zamuja tudi Šarec
Trenutno politično brbotanje sta v oddaji VV Faktor na TV3 komentirala politična analitika Sebastjan Jeretič in dr. Matej Lahovnik.
Lahovniku je za umik Prstana žal, saj je s tem zapravljena priložnost, da bi na liberalni sredini nastala neka stranka, ki bi predstavljala diskontinuiteto s trenutno politiko. A kot ugotavlja, liberalci veliko raje teoretično razpravljajo kot pa da bi akcijsko kaj naredili.
“Izjemno cenim gospoda Vodopivca , a to je bil salonski projekt,” o Prstanu podobno razmišlja tudi Sebastjan Jeretič. Po njegovem mnenju so precenili svoje sposobnosti, ker politika ni samo intelektualističnoi delo, temveč tudi teren.
Na vprašanje voditelja Bojana Požarja, ali bi to praznino lahko zapolnila Rupel in Jambrek s svojo Listo88, sta se oba komentatorja odzvala s skepso.
“Stari reciklirani obrazi niso rešitev za Slovenijo,” je prepričan Lahovnik, ki opozarja, da je štart zelo ponesrečen. Podobno kot pri prstanu so se projekta lotili teoretiki in ne ljudje, ki bi imeli z ustanavljanjem strank operativne izkušnje, zato s tega po njegovem ne bo nič.
Jeretič z Lahovnikom deli mnenje, a mu je hkrati zanje žal, saj meni da bi bilo koristno v politiko vrniti nek intelektualni naboj. “Zelo pomembno bi bilo, da bi dobili novo izdajo 57. številke Nove revije … in bilo bi dobrodošlo, da se aktivirajo, četudi zgolj skozi pisanje, opozarjanje na probleme in ne stranko.”
Na Požarjevo vprašanje, kaj potem manjka vsem tem raznolikim novim projektom, da ne morejo zasesti politične praznine v sredini, Jeretič odgovarja, da je okrog tega preveč egov, od katerih vsak zase meni, da bi lahko uspel.
Glede tega, kdo bo prevzel primat na levi sredini – morda Socialni demokrati z Židanom ali Marjan Šarec, pa oba analitika menita, da trenutno situacijo zamujajo tako eni kot drugi. SD se po Jeretičevih besedah obrača preveč stran od sredine v boljševistično dogmatičnost levega radikalnega kota, kjer se “borijo za senco svoje preteklosti,” Marjan Šarec pa je nekoliko zaspal, obenem pa mu manjka strateškega pristopa, da bi v celoti izkoristil potencial, ki si ga je nabral s predsedniškimi volitvami.
Po mnenju Sebastjana Jeretiča je ravno slednje dokaz, da Šarec ni “Murgeljski projekt”, temveč so ga “strici” le izkoristili za to, da čim bolj škodujejo Borutu Pahorju.
S S. Jeretičem se popolnoma strinjam. Intelektualci in taki, ki so bili PROTAGONISTI osamosvojitve, je prav, da se aktivirajo. Če bi bilo takih več, bi lahko celo prevzeli primat VEČNIM UPOKOJENCEM – tipa Erjavec, ki je vedno odločilen faktor vsake vlade. Taki kot Rjavec so zelo škodljivi, ker gledajo samo za svojo korist. Za razliko od Erjavca – nam je RUPEL mnogo boljše, kot zunanji minister, zastopal našo domovino Slovenijo. Tudi ni klativ takih neumnosti, kot Erjavec. Zato mislim, da bi bila ta stranka z imenom ali 57, ali pa 91 kar prepoznavna. Pravi intelektualci so vedno dobrodošli – posebno SREDINSKI, ki imajo simpatije tudi do desne.
Mogoče je to prva tlakovana pot do DEMOSA. Zanimivo bo videti, kdo bi se temu pridružil. Stari obrazi, ki imajo izkušnje, so sigurno manjše tveganje, kot pa nov obraz. V preteklosti so dejali, da so izkušnje “Mati modrosti”. Seveda, če je bilo preteklo delo solidno opravljeno ! Brez napak ni nihče, toda pretehtati moramo vse – in če je več POZITIVNEGA, kot negativnega, je taka oseba (kljub kakemu spodrsljaju) še vedno POZITIVNA.
Oh, preizkušenih operativcev, veščih terenskega dela ima Globoka država s strici na čelu dovolj in kogar bodo ti določili, ta bo vodil državo po njihovih navodilih. Zlepa ali zgrda. Vsa ostala modrovanja raznih profesorjev s komidružboslovnimi doktorati, ki se napihujejo celo s preurejanjem Evrope, ne bo nihče poslušal, kaj šele volil.
“Nekdanji član dveh največjih slovenskih strank, LDS in SDS, ki ju je znal zapustiti ob začetku njunega zatona, bi se sedaj, skupaj z “nekaj pametnimi ljudmi,..” in volivci naj požrejo takšno preskakovanje, ki se je že ob osamosvojitvi izkazalo za nesmiselno in škodljivo. Naj ostane tam kjer je, saj ima lepo pokojnino (?), tako bo ohranil vsaj nekaj spoštovanja tistih, ki za ceno nekaj fičenkov ne prodajajo svoje časti.
V članku manjka še Požarjeva stranka, ki bo šla najbolj na levo sredino.