Dan dolgih nosov: digitalni fiasko ministrice za digitalno preobrazbo

Osnovna foto: pixabay, notranja foto: Facebook Laboratorij za komunikacije Fakultete za elektrotehniko
POSLUŠAJ ČLANEK
Množice tistih, ki so stali v vrstah za prijavo na digitalno izobraževanje, so dodatno razočarane. Razpis bo, je napovedala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ta petek, 16.9., razveljavljen. Razlog? Po mnenju ministrice je neskladen z zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti.  

Tisti, ki so usposabljanja v celoti že opravili oziroma imajo dovoljšnje (9) število ur, bodo do bona sicer opravičeni, preostali pa ne. Izvajalcem usposabljanj bodo stroške povrnili. 

Izvajalci, pri katerih tečaji že potekajo, so nad ravnanjem ministrice začudeni, nekateri celo menijo, da za svoje početje nima pravne podlage. Medtem pa Golobova vlada z rebalansom področju digitalizacije jemlje 18,2 milijona evrov.

Projekt digitalnih bonov in digitalnega izobraževanja za odrasle je zastavil Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo v vladi Janeza Janše, in predvidel okoli 5.000 mest za letos ter skoraj 100.000 za prihodnje leto.

Njegova naslednica je projekt kritizirala zaradi ˝presplošnosti”, zakona pa ni spremenila, pač pa na njegovi podlagi izbrala 29 izvajalcev. Začuda med njimi ni bilo Simbioze, pionirjev digitalnega izobraževanja starejših pri nas. Ponudniki usposabljanj so z zamudo, 2. avgusta, prejeli odločbo, da so izbrani.  

Pri enem od njih je Služba vlade RS za digitalno preobrazbo zaznala nepravilnosti in konec avgusta pozvala izvajalca programa, Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS), k začasni ustavitvi projekta.

Napoved, da bo novela zakona projekt ukinila, in informacija o omejenosti števila mest za usposabljanje sta botrovali navalu in izredno hitri zapolnitvi razpoložljivih mest. Ponekod se je to zgodilo že v nekaj dneh od javne objave ponudnikov.

Upravičenci za digitalne bone: osnovnošolci od 5. razreda navzgor, dijaki, študentje in starejši od 55 let, ki so opravili izobraževanje, lahko digitalne bone v vrednosti 150 EUR izkoristijo do 30. novembra 2022. Podrobnosti na spletni strani vlade.
Kako najbolje izkoristiti digitalne bone (dokler jih Golobova vlada ne ukine), smo preroško zapisali že junija.

Kdor prvi pride, prvi melje?


Tina Rožac, direktorica Ljudske univerze Koper (LU Koper), in mag. Bojan Hajdinjak, direktor Javnega zavoda Cene Štupar - CILJ, izredno zanimanje za usposabljanja razlagata z dejstvom omejenosti števila mest ter seveda bonom v vrednosti 150 evrov, do katerega so (bili) upravičeni tisti, ki bi usposabljanje opravili v celoti.  

Na Ljudski univerzi Koper je bilo razpisanih 129 mest, zainteresiranih pa je bilo tudi po 600 oseb dnevno. Cene Štupar je imel za Ljubljano, Vrhniko, Kamnik in Mengeš na voljo 276 mest, od katerih so bila zapolnjena vsa.  

Po podatkih Statističnega urada RS je lani 89 % prebivalcev med 16. in 74. letom redno uporabljalo internet, delež uporabnikov interneta je bil najmanjši med ljudmi, starimi od 65 do 74 let. Dostop do interneta je imelo 93 % gospodinjstev, najpogosteje pa se ga je uporabljalo za e-pošto.


Rožac ocenjuje, da je bilo tistih, ki so si želeli le bon, precej: ˝Zanimivo, da se nikjer ne govori o (ne)solidarnosti med starejšimi. Namesto da bi mesto prepustili vrstnikom brez kompetenc, so se na izobraževanja prijavljali tudi računalničarji, programerji in drugi IKT strokovnjaki. Kar je po eni strani celo razumljivo oz. vsaj pričakovano, saj jim je bil bon spomladi tako rekoč obljubljen.˝  

Oba izvajalca, LU Koper in Javni zavod Cene Štupar,  sta se zato odločila za osebno prijavo na usposabljanje - tako so želeli zagotoviti mesto tistim, ki jim digitalnih spretnosti dejansko primanjkuje.  

Tudi izvajalci klicali “v prazno”


Nejasnosti pri izvedbi projekta ni manjkalo – to so ugotavljali razočarani upravičenci, eden izmed njih je opravil celo 102 telefonska klica, da bi se prijavil in si poskušal pridobiti mesto na usposabljanjih – pa tudi izvajalci usposabljanj.  

˝Na maile ne odgovarjajo, skrbnica pogodbe je odsotna, po telefonu ne dobimo odgovorov,˝ je dejal.

Tina Rožac razkriva, da se je že maja obrnila na SRRS z vprašanjem, ali drži, da bodo prvemu sklopu razpisov sledili še drugi: ˝V obalni regiji je bilo namreč za približno 34.000 starejših od 55 predvidenih le okrog 130 vključitev,˝ je razložila. 

SRRS jo je kot izvajalec projekta – nad njegovim delom pritožb ni bilo – napotil na Službo Vlade RS za digitalno preobrazbo. Pisala ji je v začetku junija, odgovora pa ni dobila.  

Po pozivu k razveljavitvi je nastal še večji kaos. Tudi tedaj je direktorica LU KP naletela na neodzivnost pristojnih ter dvoumnost zahtev: ˝Pred dvema tednoma so nas s Službe pozvali k ustavitvi, vendar prekinitve pogodbe niso zahtevali, zato smo po eni strani prisiljeni tečaje ustaviti, po drugi strani pa nas pogodba zavezuje k izvedbi.˝ 

Služba je napovedala sestanek z izvajalci, a ga nato odpovedala. ˝Na maile ne odgovarjajo, skrbnica pogodbe je odsotna, po telefonu ne dobimo odgovorov.˝ 

Kaj dejansko potrebujejo starejši?


Direktorica LU KP ugotavlja, da je zanimanje za digitalno opismenjevanje starejših izredno veliko, saj potrebujejo pomoč pri osnovnih opravilih, kot je uporaba spletne banke, naročanje na zdravniški pregled, rezervacija počitnic, nakup prek spleta in še veliko več.

Zato meni, da bi ustanove, kot je njena, za to potrebovale redno financiranje. ˝Priložnostno prijavljanje na razpise je izredno negotovo," pravi in dodaja, da zagotavljajo usposabljanja le za izbrane ciljne skupine˝enkrat so to upokojenci, drugič zaposleni ali brezposelni, tretjič starejši od 45, četrtič starejši od 55 – a le v zelo omejenem številu, itd.˝ – ne pa za vse, ki bi ga potencialno potrebovali.  

 Komentar bivšega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča

˝Ta odločitev pomeni, da izobraževanj za starejše letos ne bo. Ljudje so torej zastonj čakali v vrstah, da bi se prijavili na te tečaje. Namesto da bi razpis razširili, kot smo načrtovali že mi, so ga po treh mesecih kaosa razveljavili.

Temu sta verjetno botrovala predvsem dva razloga: prvič, zavožena izvedba razpisa z izločitvijo Simbioze in dvomljivim izborom izvajalcev, ki niso imeli ustreznih referenc. Drugi razlog pa je dejstvo, da vladni predlog rebalansa praktično prepolavlja proračunska sredstva Službe za digitalno preobrazbo.

To pomeni, da za te tečaje enostavno ni več denarja, sredstev pa bo verjetno premalo tudi za digitalne bone za mlade. Prav tako so v vodo padli številni drugi projekti, ki smo jih načrtovali, pa naj gre za brezplačne tečaje programiranja in robotike za mlade ali pa za vzpostavitev centra za pomoč slovenskim strokovnjakom, ki so v tujini, pri vračanju v domovino.

Vladna služba odločitev utemeljuje na podlagi »diskriminatornosti« razpisa, a jih to očitno več kot tri mesece ni motilo. Zakaj bi sicer izvedli razpis do konca, nato pa ga praktično čez noč razveljavili? Gre za izgovor, pravi razlogi za razveljavitev pa tičijo drugje.˝


Mag. Bojan Hajdinjak pa je prepričan, da pravne podlage za razveljavitev projekta sploh ni. Po njegovem mnenju je vlada ˝spregledala, da imamo po vsej Sloveniji vzpostavljeno mrežo ljudskih univerz, ki že zdaj izvajajo javno službo na področju svetovanja, zato bi lahko digitalno opismenjevanje pripeli nanjo. To bi omogočilo oblikovanje konzorcijev in vključitev tako privatnih kot nevladnih organizacij, s tem pa bi bil ta pomemben projekt bolje voden in organiziran."

Ministrica za digitalno preobrazbo napoveduje izboljšavo in več sredstev za organizacijo podobnih projektov, nekateri naj bi se začeli že oktobra oziroma konec leta 2022. A rebalans proračuna, ki Službi za digitalno preobrazbo jemlje dobrih 18 milijonov evrov (proračun se ji manjša s 37,8 na 19,6 milijona), potrjuje, da so prioritete nove vlade drugje kot pri digitalnem opismenjevanju Slovencev. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike