V Armenijo že prihajajo prvi begunci iz Gorskega Karabaha, armenski premier nakazal odmik od Rusije
Po napadu Azerbajdžana na separatistično regijo Gorski Karabah, kjer živi večinoma armensko prebivalstvo, je danes v Armenijo prispela prva skupina beguncev. V državo naj bi sicer nameravalo oditi okoli 120.000 etničnih Armencev, saj se bojijo etničnega čiščenja.
Civiliste bodo premestili s pomočjo ruskih mirovnih sil, ki so v regiji od šesttedenske vojne leta 2020.
Armenski premier Nikol Pašinjan je v televizijskem nagovoru napovedal, da bo Armenija sprejela vse begunce, ob tem pa je nakazal tudi zunanjepolitični odmik od Rusije. Po njegovih besedah so se varnostna zavezništva, v katerih je sodelovala Armenija, izkazala za neučinkovita.
Ob tem je dejal, da bi se morala Armenija pridružiti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). Gre za sodišče, ki je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Armenija je v zadnjih dneh tudi mednarodni skupnosti očitala, da ob nedavnih dogodkih, ki so terjali več kot 200 žrtev, ni ukrepala.
The authorities of the unrecognized Nagorno-Karabakh Republic announced the evacuation of part of the population to Armenia, the first groups of refugees crossed the border.
— NEXTA (@nexta_tv) September 24, 2023
Families left homeless as a result of Azerbaijan's military actions and wishing to leave Nagorno-Karabakh… pic.twitter.com/hEA2XNPuyu
Preberite tudi zapis Gabriela Kavčiča o Armeniji in krščanstvu: Pozabljena domovina krščanstva ponovno na udaru.Med drugim je zapisal: »Prav zato pa je Armenska cerkev ostala nekoliko posebna. Neposredno ni povezana z nobeno pravoslavno cerkvijo, ampak je tudi po nazivu ostala »apostolska«. Drži se svojih tradicij in se v zdrahe, tipične za pravoslavne cerkve, ne vpleta. Po podatkih iz leta 2012 se kar 92 odstotkov Armencev šteje za verne, kar je eden najvišjih deležev na svetu.«
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Za denar gre

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
Prihajajoči dogodki
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
Klepet - Sonja Porenta
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca

1 komentar
Andrej Muren
Videti je, da bo mednarodna skupnost Armenijo spet pustila na cedilu, kot jo je leta 1915, ko so Turki pobili poldrugi milijon Armencev, po koncu vojne pa so si še prilastili dele Armenije, ki so bile do prve svetovne vojne del Rusije. Samo takrat so bile vse evropske države v vojni in niso mogle pomagati, danes pa niso in ne bi smele mirno gledati ponovnega preganjanja Armencev. Sploh ne v času, ko imamo probleme z bojevitim in agresivnim islamom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.