Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Svetovni slovenski kongres je v prostorih Katoliškega inštituta 22. maja 2024 v Ljubljani pripravil okroglo mizo z naslovom »Slovenska identiteta v evropski družini narodov«. V omizju so sodelovali Anže Logar, Lojze Peterle ter Damijan Terpin, preko videokonferenčnega klica pa sta v omizju spregovorila tudi Angelika Mlinar iz Avstrije oz. ZDA in Andrew Bratina iz Avstralije. Pogovor je povezoval in vodil Dejan Valentinčič.

Govorniki so si bili enotni, da je bilo članstvo v EU eden od ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi, glede katerega so se poenotile vse osrednje politične stranke. »Poleg tega je vstop v EU bil posledica referendumske odločitve torej volje naroda, naša skupna odločitev.« je ob tem poudaril Lojze Peterle.

Prav tako so vsi sogovorniki omizja prepoznali pomen vstopa Slovenije v EU. Tako Angelika Mlinar kot tudi Damijan Terpin sta opozorila na pozitivno spremembo v odnosu do slovenske manjšine po vstopu Slovenije v EU. Andrew Bratina je dodal, da je Slovenija z vstopom pridobila poleg dostopa do prostega trga tudi skupno stabilnejšo valuto. Anže Logar je mnenja, da je Slovenija uspešna v EU, da pa Sloveniji primanjkuje ambicij, ki so bile ob vstopu močnejše. Slovenija si mora izoblikovati jasne ključne strateške cilje, ki jih želi zasledovati. Prav tako mora razčistiti, katere povezave želi krepiti in s katerimi državami se želi bolj povezovati. Ni vseeno, ali se bolj povezujemo s skupinami držav, ki se zavzemajo za evropsko celoto, ali predvsem s tistimi, ki ob vsakem pretresu iščejo predvsem koristi zase.

Glede na to, da se veliko vprašanj razrešuje na ravni EU, katere članica je Slovenija, je potrebno spremeniti staro razmišljanje »Bruselj je tam, mi pa smo tu«. Odločitve sprejete v EU se prenesejo v države članice, zato je zelo pomembno, kdo nas bo zastopal v Bruslju. In najbolje bi bilo, da bi nas zastopali politiki z jasno identiteto, saj je brez te nemogoče začrtati jasne cilje naroda. Angelika Mlinar je ob tem še dodala, da mora Slovenija razmisliti tudi o svojih strateških ciljih glede slovenskih manjšin in jasno določiti način sodelovanja z njimi. Odnos do slovenskih narodnih manjšin nikoli ne bi smel biti odvisen od vodilne politične opcije in bi moral zasledovati skupne cilje slovenskega naroda.

Ob koncu se moramo vprašati, kaj si želimo za Slovenijo, za našo slovensko državo. Udeleženci omizja so pozvali k aktivni udeležbi na prihajajočih volitvah za evroposlance, saj bo to pomembno začrtalo tudi smernice Slovenije v prihodnjih letih.