Največji proslavi: ena brez pretiranih čustev, druga nagnjena k nerganju

POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji smo tudi tokrat praznovali dan državnosti na dveh ločenih proslavah. Državna proslava je potekala na predvečer praznika, v petek, 24. junija, medtem ko je proslava "Za mojo Slovenijo" potekala včeraj, 25. junija.

Bili smo navzoči na obeh proslavah in naredili analizo dogajanja. Kakšno je bilo vzdušje in program, si lahko preberete spodaj. V komentarju uredništva pa smo obe proslavi primerjali med seboj.

Državna proslava: Pozivi k enotnosti in veličasten protokol


Na državni proslavi 24. junija na Kongresnem trgu je bilo veličastno poskrbljeno za protokol, kar se za takšno proslavo tudi spodobi.

Treba je priznati, da je tokrat sama proslava minila brez kritik, kar je zadostni pokazatelj tega, da je bila pripravljena, kot se za obletnico tudi spodobi. Žal pa ob praznovanju neodvisnosti Slovenije še vedno ne gre  brez peterokrake zveze in je bilo tudi tokrat opaziti približno 5 zastav s tem totalitarnim simbolom.

vir:ds-rs.si
vir:ds-rs.si


Slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor je v svojem slavnostnem govoru predvsem pozival k enotnosti. "Vemo, da zmoremo, zato v prihodnost ne gledamo s strahom, ampak z upanjem."

Na enotnost je pogledal skozi zgodovino."Slovenci cenimo enotnost izpred 25 let. Ni bilo vedno tako v naši zgodovini. Sredi 2. svetovne vojne smo bili deležni narodne razklanosti in nekatere rane celimo še danes. V času osamosvajanja smo vedeli, da se to ne sme več zgoditi."

Povabil je k temu, da za enotnost skrbimo tudi danes. "Vse prelomne spremembe bomo sposobni zasukati v naš skupni prid, če bomo sodelovali in se ne bomo izključevali. To nam mora biti najbolj dragoceno spoznanje, ki nam mora biti vodilo za naprej."

[caption id="attachment_49938" align="alignnone" width="647"]vir: STA vir: STA[/caption]

Kulturni program je bil preplet različnih znanih slovenskih pesmi od Kozinove "Moja dežela", do Mlakarjeve "Vandime". Ni manjkalo niti plesnih in baletnih vložkov, ter igranja orkestra.



25 let slovenske države so praznovali tudi v Argentini. Zahvalno mašo sta v buenosaireški katedrali darovala nadškof v provinci Corrientes Andrej Stanovnik in škof v provinci Catamarca Lojze Urbanč. Temu je sledilo celodnevno praznovanje na Aveniji de Mayo & Peru, eni glavnih buenosaireških avenij, v blžini predsedniške palače.

Za mojo Slovenijo: množica zastav


Druga proslava, prireditev z naslovom "Za mojo Slovenijo" v organizaciji združenja Vrednote slovenske osamosvojitve pa je potekala dan pozneje na Trgu republike.

Najprej je spregovoril predsednik VSO Aleš Hojs, ki je v svojem govoru opozoril, da pomlad, ki se je začela ob osamosvojitvi Slovenije, ni in ne bo nikoli končana. Poudaril je, da bi na Trgu republike moral stati spomenik samostojni in suvereni slovenski državi ter tistim, ki so jo obranili.

IMG_0284Sledil je obširen kulturni program, v katerem je sodelovalo kar nekaj uveljavljenih slovenskih pevcev, od Ota Pestnerja in Ane Dežman do Bernarde in Markota Finka.

Udeleženci so z bučnim aplavzom nagradili tako pevce in recitatorje, kot tudi oba govornika - poleg uvodnega nagovora Aleša Hojsa je imel osrednji govor Janez Janša. Lep pogled je bil na slovenske zastave, ki jih je bilo na trgu Republike zares veliko.

IMG_0283Predsednik SDS Janez Janša je bil že na oder pospremljen z aplavzom in ovacijami, po govoru pa se je še dolgo slišalo skandiranje "Janša, Janša ..."

Posebej je izpostavil pomen desetdnevne vojne za Slovenijo, pri tem pa spomnil na nekatere prelomne vojaške akcije in še posebej izpostavil zavzetje skladišča orožja v Borovnici. Osamosvojitev je Janša znova označil za edino vrednostno središče, ki povezuje slovenski narod, in ga zato po njegovih besedah ne smemo rušiti.

Janša se je v nagovoru dotaknil tudi vsega prelitega črnila v zadnjih dneh glede proslave in odpovedi. "Hvala vsem, ki ste v takšnem številu prišli danes sem, vaša odločitev je terjala toliko poguma kot tista pred 25. leti. Če bi se toliko ukvarjali z gospodarstvom, kot so se nekateri s proslavo, bi Slovenija cvetela," je dodal.

IMG_0310Izrazil pa je tudi razočaranje nad tem, da so s trga Republike izgnali lipo, posajeno ob osamosvojitvi. "Ko bo tu na tem trgu stala lipa, ko bo tu spomenik slovenski osamosvojitvi in ko bo ta trg poimenovan trg Jožeta Pučnika, vedite da ste se zbudili v drugačni Sloveniji."



Kljub napovedanim trem osrednjim govornikom je na koncu kot govornik ostal Janez Janša sam. Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, je sicer kljub ostrim napadom nanj pri udeležbi najprej vztrajal, ko pa je predsednik VSO Aleš Hojs izjavil, da je kot govornik nezaželen, je udeležbo dokončno odpovedal.

Sledila je odpoved predstavnika mladih Martina Nahtigala, ki je bil zamišljen kot zaključni govornik, po govorih treh osamosvojiteljev. Besedilo pripravljenega nagovora smo objavili na Domovini: "Starejše generacije vprašajmo za nasvet in nato prevzemimo odgovornost nase".

Na koncu pa ni bilo niti tretjega osrednjega govornika, Ivana Omana, ki je udeležbo odpovedal iz zdravstvenih razlogov - čeprav se je še dan prej udeležil državne proslave. Očitno pa razklane proslave s svoji navzočnostjo ni želel potrditi niti nadškof Stanislav Zore, ki je bil tudi predvideni udeleženec. Cerkev razlogov za njegovo odsotnost ni uradno komentirala.

DOPOLNITEV 27.06.2016, 9:45: Nadškof Zore je svojo odločitev osebno pojasnil. Izjavo si lahko preberete in ogledate tukaj.






Vam je bil članek všeč? Bi pogrešali spletni portal domovina.je, če ga konec leta ne bi bilo več? Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

vir:ds-rs.si vir:ds-rs.si[/caption]

Slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor je v svojem slavnostnem govoru predvsem pozival k enotnosti. "Vemo, da zmoremo, zato v prihodnost ne gledamo s strahom, ampak z upanjem."

Na enotnost je pogledal skozi zgodovino."Slovenci cenimo enotnost izpred 25 let. Ni bilo vedno tako v naši zgodovini. Sredi 2. svetovne vojne smo bili deležni narodne razklanosti in nekatere rane celimo še danes. V času osamosvajanja smo vedeli, da se to ne sme več zgoditi."

Povabil je k temu, da za enotnost skrbimo tudi danes. "Vse prelomne spremembe bomo sposobni zasukati v naš skupni prid, če bomo sodelovali in se ne bomo izključevali. To nam mora biti najbolj dragoceno spoznanje, ki nam mora biti vodilo za naprej."

[caption id="attachment_49938" align="alignnone" width="647"]vir: STA vir: STA[/caption]

Kulturni program je bil preplet različnih znanih slovenskih pesmi od Kozinove "Moja dežela", do Mlakarjeve "Vandime". Ni manjkalo niti plesnih in baletnih vložkov, ter igranja orkestra.



25 let slovenske države so praznovali tudi v Argentini. Zahvalno mašo sta v buenosaireški katedrali darovala nadškof v provinci Corrientes Andrej Stanovnik in škof v provinci Catamarca Lojze Urbanč. Temu je sledilo celodnevno praznovanje na Aveniji de Mayo & Peru, eni glavnih buenosaireških avenij, v blžini predsedniške palače.

Za mojo Slovenijo: množica zastav


Druga proslava, prireditev z naslovom "Za mojo Slovenijo" v organizaciji združenja Vrednote slovenske osamosvojitve pa je potekala dan pozneje na Trgu republike.

Najprej je spregovoril predsednik VSO Aleš Hojs, ki je v svojem govoru opozoril, da pomlad, ki se je začela ob osamosvojitvi Slovenije, ni in ne bo nikoli končana. Poudaril je, da bi na Trgu republike moral stati spomenik samostojni in suvereni slovenski državi ter tistim, ki so jo obranili.

IMG_0284Sledil je obširen kulturni program, v katerem je sodelovalo kar nekaj uveljavljenih slovenskih pevcev, od Ota Pestnerja in Ane Dežman do Bernarde in Markota Finka.

Udeleženci so z bučnim aplavzom nagradili tako pevce in recitatorje, kot tudi oba govornika - poleg uvodnega nagovora Aleša Hojsa je imel osrednji govor Janez Janša. Lep pogled je bil na slovenske zastave, ki jih je bilo na trgu Republike zares veliko.

IMG_0283Predsednik SDS Janez Janša je bil že na oder pospremljen z aplavzom in ovacijami, po govoru pa se je še dolgo slišalo skandiranje "Janša, Janša ..."

Posebej je izpostavil pomen desetdnevne vojne za Slovenijo, pri tem pa spomnil na nekatere prelomne vojaške akcije in še posebej izpostavil zavzetje skladišča orožja v Borovnici. Osamosvojitev je Janša znova označil za edino vrednostno središče, ki povezuje slovenski narod, in ga zato po njegovih besedah ne smemo rušiti.

Janša se je v nagovoru dotaknil tudi vsega prelitega črnila v zadnjih dneh glede proslave in odpovedi. "Hvala vsem, ki ste v takšnem številu prišli danes sem, vaša odločitev je terjala toliko poguma kot tista pred 25. leti. Če bi se toliko ukvarjali z gospodarstvom, kot so se nekateri s proslavo, bi Slovenija cvetela," je dodal.

IMG_0310Izrazil pa je tudi razočaranje nad tem, da so s trga Republike izgnali lipo, posajeno ob osamosvojitvi. "Ko bo tu na tem trgu stala lipa, ko bo tu spomenik slovenski osamosvojitvi in ko bo ta trg poimenovan trg Jožeta Pučnika, vedite da ste se zbudili v drugačni Sloveniji."



Kljub napovedanim trem osrednjim govornikom je na koncu kot govornik ostal Janez Janša sam. Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, je sicer kljub ostrim napadom nanj pri udeležbi najprej vztrajal, ko pa je predsednik VSO Aleš Hojs izjavil, da je kot govornik nezaželen, je udeležbo dokončno odpovedal.

Sledila je odpoved predstavnika mladih Martina Nahtigala, ki je bil zamišljen kot zaključni govornik, po govorih treh osamosvojiteljev. Besedilo pripravljenega nagovora smo objavili na Domovini:
"Starejše generacije vprašajmo za nasvet in nato prevzemimo odgovornost nase".

Na koncu pa ni bilo niti tretjega osrednjega govornika, Ivana Omana, ki je udeležbo odpovedal iz zdravstvenih razlogov - čeprav se je še dan prej udeležil državne proslave. Očitno pa razklane proslave s svoji navzočnostjo ni želel potrditi niti nadškof Stanislav Zore, ki je bil tudi predvideni udeleženec. Cerkev razlogov za njegovo odsotnost ni uradno komentirala.

DOPOLNITEV 27.06.2016, 9:45: Nadškof Zore je svojo odločitev osebno pojasnil. Izjavo si lahko preberete in ogledate tukaj.






Vam je bil članek všeč? Bi pogrešali spletni portal domovina.je, če ga konec leta ne bi bilo več? Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!

Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico Domovine.
                                                     (Akcija je podaljšana do 30. junija.)


 
KOMENTAR: Tomaž Kavčič
Skupaj? Prav to je tisto, kar manjka
Praznik slovenske državnosti in dogodke izpred 25. let smo praznovali na dveh različnih množičnih proslavah. Tako državna proslava kot proslava "Za mojo Slovenijo" sta seveda promovirali slovenske vrednote in kulturo ter dostojno počastili praznik. A med njima je kar nekaj razlik. Državna proslava je tokrat za razliko od nekaterih preteklih let, ko je požela kar veliko krtitik, bila izpeljana na nivoju, kot se za državni praznik spodobi. Protokol in kulturni program sta lepo izvenela. Kar smo pogrešali, je predvsem večje navdušenje med množico. Čeprav je bilo podeljenih nekaj zastavic, je sama prireditev na nek način izpadla kot gledališka predstav, brez večjega vpliva na čustva prisotnih. Prav to pa je imela prireditev "Za mojo Slovenijo", pri kateri se je navdušenje navzočih čutilo praktično po vsaki točki programa. Mahanje z stoterimi zastavami je kuliso še dodatno polepšalo. Pri obeh govorih nastopajočih je bilo vzdušje skorajda navijaško. A prav oba govora sta obenem dala občutek, da koreninita v zagrenjenosti. Čeprav se z mnogimi stvarmi iz obeh govorov seveda strinjamo, pa v kontekstu praznika nenehno ponavaljanje napak in nenarejenih stvari v naši državi ne prispeva k pozitivnemu vzdušju. Dejstvo, da smo poleg državne proslave imeli še vzporedno, ni samo po sebi nič problematičnega. Nasprotno, če ljudje čutijo, da državna proslava ne odraža pristnega narodovega čutenja ob prazniku državnosti, je alternativa dobrodošla ali celo nujna. A bi morala ponuditi več pozitivne vizije. Če k temu dodamo še vse razprtije v zvezi s proslavo Za mojo Slovenijo in odpovedi soorganizatojev in govornikov, je razumljivo, da je proslava izven jedrnega kroga, ki ga sestavljajo najzvestejši simpatizerji SDS, pustila grenak priokus razklanosti, in to dvojne - tako državne kot "pomladne". Kar Sloveniji manjka, je torej združitev obeh proslav. Eni namreč manjka duše in čustev, ki bi praznovanje oplemenitila, drugi strani pa manjka zmernosti in občuljivosti za to, da bi se s sporočilom povezanosti in navdušenja dotaknila src širšega kroga ljudi. Ko bomo sposobni združiti dobro iz obeh proslav, bomo postali država z precej večjo narodno pripadnostjo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike