Največji proslavi: ena brez pretiranih čustev, druga nagnjena k nerganju

V Sloveniji smo tudi tokrat praznovali dan državnosti na dveh ločenih proslavah. Državna proslava je potekala na predvečer praznika, v petek, 24. junija, medtem ko je proslava “Za mojo Slovenijo” potekala včeraj, 25. junija.

Bili smo navzoči na obeh proslavah in naredili analizo dogajanja. Kakšno je bilo vzdušje in program, si lahko preberete spodaj. V komentarju uredništva pa smo obe proslavi primerjali med seboj.

Državna proslava: Pozivi k enotnosti in veličasten protokol

Na državni proslavi 24. junija na Kongresnem trgu je bilo veličastno poskrbljeno za protokol, kar se za takšno proslavo tudi spodobi.

Treba je priznati, da je tokrat sama proslava minila brez kritik, kar je zadostni pokazatelj tega, da je bila pripravljena, kot se za obletnico tudi spodobi. Žal pa ob praznovanju neodvisnosti Slovenije še vedno ne gre  brez peterokrake zveze in je bilo tudi tokrat opaziti približno 5 zastav s tem totalitarnim simbolom.

vir:ds-rs.si
vir:ds-rs.si

Slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor je v svojem slavnostnem govoru predvsem pozival k enotnosti. “Vemo, da zmoremo, zato v prihodnost ne gledamo s strahom, ampak z upanjem.”

Na enotnost je pogledal skozi zgodovino.“Slovenci cenimo enotnost izpred 25 let. Ni bilo vedno tako v naši zgodovini. Sredi 2. svetovne vojne smo bili deležni narodne razklanosti in nekatere rane celimo še danes. V času osamosvajanja smo vedeli, da se to ne sme več zgoditi.”

Povabil je k temu, da za enotnost skrbimo tudi danes. “Vse prelomne spremembe bomo sposobni zasukati v naš skupni prid, če bomo sodelovali in se ne bomo izključevali. To nam mora biti najbolj dragoceno spoznanje, ki nam mora biti vodilo za naprej.”

vir: STA
vir: STA

Kulturni program je bil preplet različnih znanih slovenskih pesmi od Kozinove “Moja dežela”, do Mlakarjeve “Vandime”. Ni manjkalo niti plesnih in baletnih vložkov, ter igranja orkestra.

25 let slovenske države so praznovali tudi v Argentini. Zahvalno mašo sta v buenosaireški katedrali darovala nadškof v provinci Corrientes Andrej Stanovnik in škof v provinci Catamarca Lojze Urbanč. Temu je sledilo celodnevno praznovanje na Aveniji de Mayo & Peru, eni glavnih buenosaireških avenij, v blžini predsedniške palače.

Za mojo Slovenijo: množica zastav

Druga proslava, prireditev z naslovom “Za mojo Slovenijo” v organizaciji združenja Vrednote slovenske osamosvojitve pa je potekala dan pozneje na Trgu republike.

Najprej je spregovoril predsednik VSO Aleš Hojs, ki je v svojem govoru opozoril, da pomlad, ki se je začela ob osamosvojitvi Slovenije, ni in ne bo nikoli končana. Poudaril je, da bi na Trgu republike moral stati spomenik samostojni in suvereni slovenski državi ter tistim, ki so jo obranili.

IMG_0284Sledil je obširen kulturni program, v katerem je sodelovalo kar nekaj uveljavljenih slovenskih pevcev, od Ota Pestnerja in Ane Dežman do Bernarde in Markota Finka.

Udeleženci so z bučnim aplavzom nagradili tako pevce in recitatorje, kot tudi oba govornika – poleg uvodnega nagovora Aleša Hojsa je imel osrednji govor Janez Janša. Lep pogled je bil na slovenske zastave, ki jih je bilo na trgu Republike zares veliko.

IMG_0283Predsednik SDS Janez Janša je bil že na oder pospremljen z aplavzom in ovacijami, po govoru pa se je še dolgo slišalo skandiranje “Janša, Janša …”

Posebej je izpostavil pomen desetdnevne vojne za Slovenijo, pri tem pa spomnil na nekatere prelomne vojaške akcije in še posebej izpostavil zavzetje skladišča orožja v Borovnici. Osamosvojitev je Janša znova označil za edino vrednostno središče, ki povezuje slovenski narod, in ga zato po njegovih besedah ne smemo rušiti.

Janša se je v nagovoru dotaknil tudi vsega prelitega črnila v zadnjih dneh glede proslave in odpovedi. “Hvala vsem, ki ste v takšnem številu prišli danes sem, vaša odločitev je terjala toliko poguma kot tista pred 25. leti. Če bi se toliko ukvarjali z gospodarstvom, kot so se nekateri s proslavo, bi Slovenija cvetela,” je dodal.

IMG_0310Izrazil pa je tudi razočaranje nad tem, da so s trga Republike izgnali lipo, posajeno ob osamosvojitvi. “Ko bo tu na tem trgu stala lipa, ko bo tu spomenik slovenski osamosvojitvi in ko bo ta trg poimenovan trg Jožeta Pučnika, vedite da ste se zbudili v drugačni Sloveniji.”

Kljub napovedanim trem osrednjim govornikom je na koncu kot govornik ostal Janez Janša sam. Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, je sicer kljub ostrim napadom nanj pri udeležbi najprej vztrajal, ko pa je predsednik VSO Aleš Hojs izjavil, da je kot govornik nezaželen, je udeležbo dokončno odpovedal.

Sledila je odpoved predstavnika mladih Martina Nahtigala, ki je bil zamišljen kot zaključni govornik, po govorih treh osamosvojiteljev. Besedilo pripravljenega nagovora smo objavili na Domovini: “Starejše generacije vprašajmo za nasvet in nato prevzemimo odgovornost nase”.

Na koncu pa ni bilo niti tretjega osrednjega govornika, Ivana Omana, ki je udeležbo odpovedal iz zdravstvenih razlogov – čeprav se je še dan prej udeležil državne proslave. Očitno pa razklane proslave s svoji navzočnostjo ni želel potrditi niti nadškof Stanislav Zore, ki je bil tudi predvideni udeleženec. Cerkev razlogov za njegovo odsotnost ni uradno komentirala.

DOPOLNITEV 27.06.2016, 9:45: Nadškof Zore je svojo odločitev osebno pojasnil. Izjavo si lahko preberete in ogledate tukaj.

Skupaj? Prav to je tisto, kar manjka

Praznik slovenske državnosti in dogodke izpred 25. let smo praznovali na dveh različnih množičnih proslavah. Tako državna proslava kot proslava “Za mojo Slovenijo” sta seveda promovirali slovenske vrednote in kulturo ter dostojno počastili praznik. A med njima je kar nekaj razlik.

Državna proslava je tokrat za razliko od nekaterih preteklih let, ko je požela kar veliko krtitik, bila izpeljana na nivoju, kot se za državni praznik spodobi. Protokol in kulturni program sta lepo izvenela. Kar smo pogrešali, je predvsem večje navdušenje med množico. Čeprav je bilo podeljenih nekaj zastavic, je sama prireditev na nek način izpadla kot gledališka predstav, brez večjega vpliva na čustva prisotnih.

Prav to pa je imela prireditev “Za mojo Slovenijo”, pri kateri se je navdušenje navzočih čutilo praktično po vsaki točki programa. Mahanje z stoterimi zastavami je kuliso še dodatno polepšalo. Pri obeh govorih nastopajočih je bilo vzdušje skorajda navijaško.

A prav oba govora sta obenem dala občutek, da koreninita v zagrenjenosti. Čeprav se z mnogimi stvarmi iz obeh govorov seveda strinjamo, pa v kontekstu praznika nenehno ponavaljanje napak in nenarejenih stvari v naši državi ne prispeva k pozitivnemu vzdušju.

Dejstvo, da smo poleg državne proslave imeli še vzporedno, ni samo po sebi nič problematičnega. Nasprotno, če ljudje čutijo, da državna proslava ne odraža pristnega narodovega čutenja ob prazniku državnosti, je alternativa dobrodošla ali celo nujna. A bi morala ponuditi več pozitivne vizije.

Če k temu dodamo še vse razprtije v zvezi s proslavo Za mojo Slovenijo in odpovedi soorganizatojev in govornikov, je razumljivo, da je proslava izven jedrnega kroga, ki ga sestavljajo najzvestejši simpatizerji SDS, pustila grenak priokus razklanosti, in to dvojne – tako državne kot “pomladne”.

Kar Sloveniji manjka, je torej združitev obeh proslav. Eni namreč manjka duše in čustev, ki bi praznovanje oplemenitila, drugi strani pa manjka zmernosti in občuljivosti za to, da bi se s sporočilom povezanosti in navdušenja dotaknila src širšega kroga ljudi. Ko bomo sposobni združiti dobro iz obeh proslav, bomo postali država z precej večjo narodno pripadnostjo.

Vam je bil članek všeč? Bi pogrešali spletni portal domovina.je, če ga konec leta ne bi bilo več? Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!

Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico Domovine.
                                                     (Akcija je podaljšana do 30. junija.)

 

20 komentarjev

  1. Če bi po osamosvojitvi takoj naredili, kar bi bilo treba, namreč lustracijo, in očistili vso nesnago, bi danes imeli seveda samo eno proslavo, kjer bi se zbrali vsi domoljubni Slovenci in kjer definitivno ne bi videli tudi peterokrake zvezde, ki je bila pri osamosvajanju naš sovražnik. Dokler vam to ne bo jasno, pri nas ne bo enotnosti. Če pa tega ne vidite, ste naivni. Vsak totalitaren režim bi moral biti obsojen in tudi je bil, naša vlada pa ga nikoli ni kot takega niti priznala, zato je njihova proslava prazna in brez življenja, ker se seveda nimajo česa veseliti …

    • Če bi naredili lustracijo, bi:
      – morali dati v “penzijo”, 50% prebivalcev, pa vendar bi
      – kot pri odvzemu škatlice cigaret pri blagajnah v trgovini iz pokončnega stojala, takoj na njihovo mesto padla druga enaka škatlica. In tretja, …

      Torej epopeja nekega politika, je tale lustracija. Tistega, ki je sam še iz prejšnjih časov, pa kaže “primite tatu”.

      Problem NI prgišče politikov prejšnjega režima (ker so večino že vsi zelo stari), pač pa miselnost, ki se je razpasla zaradi narodovega blagora po osamosvojitvi, ko nam ni bilo mar, samo da si končno lahko brez carine kupimo tisti BMW, kasneje pa tanek TV in še kaj. Namreč velja reklo: V prejšnjem režimo je bilo denarja kot pečka, pa ni bilo kaj kupit, danes je za kupit kot pečka, pa ni denarja. Uspešno smo se “izmolzli” z grotesknimi maržami in nekateri so nemarno obogateli, ostali pa le zamenjali boga za materialne dobrine. Posledično se volijo taki politiki, ki tako (izkoriščevalsko) blaginjo omogočajo. SISTEM se je razrasel v vse pore družbe, srednji razred je poniknil, na situ sta ostala ekstremistična pola, obubožani srednji razred se zateka v objem prejšnjega režima, kjer smo, roko na srce, bolje živeli. Ni bil pa sistem kot tako boljši, sploh ne za intelektualni del prebivalstva. Prav tako bi se pretekli sistem zrušil v današnjih časih, morda še bolj boleče. Zato je utopično misliti, da bi nas jugoslovanski model danes prehranil. Ciprasu ni uspelo od Evrope izterjati odpustka, tudi Titu, če bi še živel najverjetneje nebi. Nastopila bi kriza in nesli bi ga z odra. Škoda, da se to ni zgodilo, ker bi bilo danes vsaj jasno, da je stvar preživeta. Drugi narodi, ki so bistveno bolj “gagali” pod režimom, nimajo težav z distanciranjem od komunizma. Nam je bilo pa prelepo, zato tega nismo sposobni narediti, ker nam naše pomladne stranke niso dostavile boljše alternative. V drugih postkomunističnih državah je premik naredil NAROD, ne politika (sama). Ker je naredil premik narod, je tudi izvolil drugačno politiko. Pri nas pa je klicanje na odgovornost zadnja stvar, ki jo lahko politik doživi!

  2. Za spravo sta potrebna dva. Slovenija je očitno razdeljena.
    Tako, kot ima desnica možnost priti k levici in se poenotiti, ima tudi levica možnost podati roko desnici.
    Levica ima pri tem mnogo večjo odgovornost. Je na oblasti, vlada avtoritativno, obvladuje večino podsistemov v državi, ima ključe do denarja. Večina, pravzaprav znatna večina vseh vplivnih položajev je v rokah levice.
    Pa se kljub temu levica obnaša, kot da je opozicija v Sloveniji notranji sovražnik, ki ga je potrebno zatreti, ali vsaj onemogočiti, da bi se kjerkoli uveljavil in zasenčil vladajočo kasto.V svoji prenapetosti gre tako daleč, da pravzaprav ne dovoli niti najmanjše kritike in pomisleka na njen račun.
    Iz navedenga se zastavlja vprašanje, kdo naj komu ponudi roko?
    Če jo desnica levici, se bo popolnoma vtopila in izginila. Imeli bomo še samo levico in vprašanje je, ali je lahko Slovenija potem še demokratična država? Že sedaj ni, če pa desnica klone, pa sloh več ne bo!
    Torej, tisti na levi, ki pozivajo k enotnisti in spravi, se morajo zavedati, da so oni tisti, ki lahko izvedejo pomiritev v Sloveniji.
    In kaj naj storijo?
    Najprej naj dovolijo, da bo Slovenska zgodovina sprejemljiva za vse Slovence. Zgodovina je last naroda in ne njenih frakcij!
    Potem naj uravnotežijo medijski prostor. Začnejo naj z RTV SLO in programskim svetom.Potrebno ga je uravnotežiti, še celo tako, da bo opoicija imela vsaj enega člana več. Je to možno? Pahor, Kučan, Cerar in ostali. Polna usta so vas delitve in njene nesprejemljivosti. Uravnotežite programski svet, pa bo že storejen prvi korak k poenotenju.
    Ali so protesti pred sodiščem upravičeni? Najverjetneje so. Ali njihovo ignoriranje vodi k poenotenju? Ne. Je levica kaj storila, da bi prisluhnili protestnikom? Nič. Jutri lahko Cerar sprejme delagacijo, ji prisluhne in če je pošten, takoj sproži vsaj nekaj najnujneših postopkov. Bo to storil? Ne bo. In kdo potem deli Slovence?
    In tako lahko naštevam in naštevam brez konca in kraja.
    Lahko tudi vprašam,ali je koalicija sprejela vsaj en, edini amandama, ali predlog opozicije v parlamentu? Ni.
    Ali je opozicija res tako butasta, ali arogantna, da ne zmore podati vsaj enega konstruktivnega in sprejemljivega predloga?
    Ne, to ni. Torej kdo potem razdvaja?
    Ali se je potem potrebno čuditi, da sta dve proslavi. Vladajoča kasta,dajte se usesti in ugotovite kdo razdvaja Slovenijo. Sedite pred ogledalo in iščite pred vsem med seboj tiste, ki razdvajao. Ko jih boste našli vsaj nekaj, jih izpostavite, potem pa se lotite opozicije in ji naštejte podobne.
    Do takrat pa bodite tiho in se zavedajte, da sami najbolj razdvajate Slovenijo. Vprašajte se, kdo vas vodi, kdo je vaš idol in njega prvega obsodite delitev.

    • Tole vse je napisano vsaj naivno. Namreč levica se na oblasti obnaša podobno, kot se desnica kadr je na oblasti ona. Poudariti je treba, da sta pola bolj ali manj interesno razdeljena, vsebujeta pa ljudi vseh nazorov. Delitev “naši in vaši” je zato primernejša. Skladno z aktualnimi potrebami, se interesne skupine raznovrstno sestavljajo v večje celote, ne glede na strankarske pripadnosti. Recimo gradnja avtocest, pa referendumi, itd.

      Ne glede na to, kako se zgodovina na novo napiše, nikoli ne bo in ne more biti sprejemljiva za vse Slovence. Če se osredotočimo na vojno: ne da se zgodovine tako pregnesti, da bi bili obe strani zadovoljni, oboji zmagovalci. Žal je v vsaki vojni eden poraženec. Ker tega ne sprejmemo, smo na žalost poraženci VSI. Tudi vsi bodoči rodovi, ki se že tretjič rojevajo od tistih časov.

      RTV SLO je najbolj uravnotežen medij – vsebuje toliko in toliko ljudi, ki so različnih prepričanj – že masa mu zagotavlja uravnoteženost. To, da pa kakovost pada in pada, pa drži – “Islandčani” in tako dalje. No, Domovini lahko tudi vse bolj pripišem vse boljšo uravnoteženost. Se popravlja, zelo. Programski svet RTV je za desne lev, za leve pa desen. In kaj se bo ob vsaki menjavi politike menjal svet? Šele potem bo očitno, da je politično nastavljen.

      V času vladavine desne opcije, ni bilo dvojnih proslav. Tako da… in na zadnji proslavi je bil le en sam avtor. Ves nivo in domoljubje pa se je lahko videlo tudi v napačni rabi državnega simbola – zastave. Slednja je bila na odru dvakrat napačno obešena. med tem, ko med publiko ni bilo videti napačne rabe; tudi tiste zastave na ograji so bile prav obešene. To štejem organizatorju v minus, ker ne vem ali je šlo za spodrsljaj, ali provokacijo, ali kaj tretjega.

  3. Izjemna sobotna proslava domovini Sloveniji. Ravno pravšnja govorca, vrhunski izbor vsebin in vrhunski izvajalci ( ki so vsi nastopili volontersko) so rezultirali v izjemni energiji ogromnega števila obiskovalcev. Brez zaigranega elitizma, nabito s čustvi ljubezni do domovine, njene narave in njenih prebivalcev, z opaznim hrepenenjem po iskrenosti, brez laži, z željo po sodelovanju, sopomoči, po prijateljstvu in dobrih namenih. Država je Ljudstvo, njeni predstavniki vladanja pa naj predano in odgovorno izvajajo zgolj potrebe Ljudstva !

  4. Osamosvojitev in samostojna država Slovenija je nekaj najlepšega, kar se je nam Slovencem lahko zgodilo. Osebno sem veliko pričakoval ob spremembi družbenega sistema. Pričakoval sem večje medsebojno spoštovanje in poštenost pri Slovencih. Pričakoval sem večjo pluralnost in možnost različnih mnenj brez sovražnega govora. Pogrešam delo za skupno dobro.
    Tako pa ugotavljam, da so naši politiki, posebej moji na desni, nevrotični, polni nekih zamer in užaljeni. Sami sebe ne spoštujejo, zato ne spoštujejo niti svojih političnih sopotnikov in kolegov. Organiziranje “separatnih državnih proslav” nikamor ne vodi. Zato desne Vlade še ne bo tako hitro. Tudi jaz se ne strinjam s sedanjo vladno politiko doktorja Cerarja in omrežji, ki ga obvladujejo. Ne strinjam se tudi s tem, da se Kučan vmešava v slovensko politiko in koristi privilegije, medtem ko mnogi nimajo možnosti zdravstvenega zavarovanja, kar kaže na to, da je komunist brez socialnega čuta in solidarnosti.
    Janša pa tudi s svojo izključevalsko politiko samo škodi Sloveniji. Namesto da bi kot najmočnejši politik na desnici deloval povezovalno, razbija desnico. To da desnica z njim ne zmaga na volitvah, si je kriv sam, ker je preveč “diktatorski”. Kako lahko pričakuje sodelovanje pri skupnih projektih pri sorodnih strankah, če jih uničuje z ustvarjanjem svojih satelitskih strank. Baje je bil nekdanji krščanski forum pri SDS -u namenjen za uničevanje krščanskih demokratov N.Si.
    Janša pa tudi ne izžareva neke vernosti, ima pa kar nekaj podpornikov med duhovniki, intelektualci.

  5. Bi se kar strinjal s člankom. Dodal bi še nekaj svojih misli. Obe proslavi sem spremljal po tv. Seveda je državna imela vso podporo državne tv hiše, v soboto pa sem k sreči vklopil novo24tv in njen prenos. Meni je vse povedalo dolgotrajno snemanje z vseh strani tepihovalca Masleše, ki so ga kot prvega poslali korakati po rdeči preprogi do sedeža v prvi vrsti. Prihod vseh drugih, tudi gostujočih predsednikov je bil posnet bolj bežno in za njim. To ni moglo biti slučajno. Desettisočem, ki so gledali proslavo, je bilo sporočeno tisto, kar morajo vedeti. Osamosvojitev je prišla po milosti prejšnjega režima, ki nam vlada dalje! O tem so pričali tudi stari obrazi v prvi vrsti.
    Pahorjevi pozivi k enotnosti izpadejo iracionalni, dokler se žrtev povojnih pobojev spoštljivo ne pokoplje in dokler režim ne bo dopustil prave pluralnosti in ne le kardeljanskega pluralizma samoupravnih socialističnih interesov z absolutno prevlado leve elite. Prav tako izpadejo smešno pozivi k federalizaciji Evrope, če prihajajo iz edine male, pokvečene komunistične enklave v EU.
    Janši pa se žal vidi in pozna, da je poškodovan. Njegov žalostni in monotoni način govora potrjuje razdvojenost oz. raztrojenost in brezperspektivnost slovenske pomladi in desnice.
    Skratka popolna prevlada slovenske komikontinuitete, umanjkalo je le še navdušeno prepevanje partizanskih in komunističnih himen v prvi vrsti, kot pred leti v Stožicah. Slovenski komexit še ni na vidiku.

  6. ZAGRENJENOST.
    Kuga, kje, zakaj, kako ???
    Kje ste se vzeli, vi, polovični drobnjakarji, kaj vas ni Cankar ukinil v začetku 20.stoletja?
    Kje ste jo videli, slišali, kako je prdela, da ste jo tako prepoznali nekateri-vsaj dva tule na Domovini?
    Pa kaj vama je?
    ————————-
    Točno vem kam ciljata-ampak tisto se imenuje povsem drugače!
    A vama naštejam nekaj, kar se vama, pisatelja, ni prijelo? Pa je bilo nagneteno v zraku! Pelo je, žuborelo, odmevalo gori do dežonosnih oblakov, ki se niso izlili na nas! Odpihali so jih vetrovi. Kaj šele bi pisarili, da nas je, nebodigatrebe od VSO, napral dež in nas segnal s prizorišča ? A ?
    Naštevam, kar vam je odpuhtelo nekam, vi že veste kam, tule spodaj:
    Domovinskost. Zdrelost.Odgovornost.Tudi veselje in prešernost, gromko domoljubje pisane, odpete in recitirane slovenske besede poguma in vztrajanja!
    Bilo je gromoglasno Domoljubje. Vi pa videvate le plapolanje zastav, kaj?
    Slovenskost za stvar, ki je zgrešeno nedokončana, posiljena, zablojena, pokradena, ogoljufana, zbirokratizirana in kučanizirano skorumpirana, aparthajdovska, rentniška, kastna, nepoštena in temelječa na Laži in na Nasilju Revolucije!
    Torej – kritičnost !
    Boj za posiljeno in neblagoslovljeno lipo slovenstva 1991 ! Simbolno in krepko, terjajoče, de facto.

    Ali kakor je pisalo istega dne doli z jankovićevega gradu : SVOBODO SLOVENIJI !

    Gospoda!
    Ni bilo zagrenjenosti!
    Bila je slavljenje. Bila je proslava. Zavedanje. Visoka pesem Slovenstva, ki se postavlja na noge in se dviga iz žveplene more krvave nečloveške revolucije !
    Argentinski Slovenci povedo vse in še več, kar ne znam in ne zmorem povedovati na kratko tukajle.

    Ja, proslava VSO Slovenije je POT do tistega, kar živijo in kar proslavljajo argentinski Slovenci.
    Lažje jim je kar se tiče usedlin krvave revolucije v domovini, brez rdečemaziljene kaste Udbokučanistov, plenilcev, birokratskih mastodontov – stebrov kučanizma, ki jim je Zore te dni jasno povedal povedal, kar nam govori ljubi Bog Oče vse dni!
    Ne kradi! Ne laži !
    Gorje vam, je povedal Zore, nadškof slovencev!

    Proslava VSO je povedovala isto, le v odtenkih.Istotako, opozarjajo, svarijo in obtožujejo pred pogubo!
    Torej, Kržišnik in Kavčič, kaj pleteničita v teh nekritičnih, polovičarskih, nepopolnih sporočilih? Ali ne bi bila malo bolj pedantna in resnicoljubna in povedala bralcem Domovine, kar je za povedati ?

    Ja, jaz pa povem in dodajam, dejansko in izzivalno, da, bilo je proslavljanje, bilo je zgodovinsko, resnicoljubno, tudi resnobno, ker je bilo tudi kritično, predvsem drugačno, morda prelomno – pa se boste zbudili, ko bo Svoboda že v polnem teku?
    Bilo pa je neverjetno slovensko, sporočilno, budilno, veselo, vandrajoče, tudi mladostno, tudi terjajoče. Bilo je ponosno, častno, pokončno, zanosno in veselo!

    Bilo je vse, kar je oni proslavi na Kongresnem trgu manjkalo!
    Duša , eksistencijalna moč in naprezanje preživetja ter veselje do darov prednikov in do darov, možnosti in Milosti, ki ga daje Nebo!
    Hvala organizatorju, hvala Hojsu, Janši in izvajalcem.
    Hvala za Pot Visoke pesmi Slovenstva!

    Dobro jutro, Domovina.
    Domovina Svobode in polna vsega, kar so sanjali in že zdavnaj popisali veliki Slovenci, ki niso učakali!

  7. Dve osrednji proslavi sta bili nujni in edino primerni:prvo je pač organizirala pozicijska SZDL-ne,ni pomota,menim namreč,da vse stranke,gostje in udeleženci na njej natančno predstavljajo njeno današnjo različico,kar več kot očitno dokazujejo tudi zastave in prapori z rdečo zvezdo. Drugo je pripravila edina prava opozicijska in demokratična stranka SDS s pravimi Slovenskimi dsimboli.hvala Bogu imamo vsaj eno opozijsko stranko,tako da le še nismo povsem totalitarna država.kar je očitno še vedno intimna opcija mnogih naivnih državljanov,ki pozivate k izničenju razlikovanja med resnico in lažjo ter k hinavski umetni in ponarejeni “edinosti”.Saj smo jo imeli že ves čas totalitaristične Jugoslavije – nočemo je več!

    • Tole je pa res hec. “edina prava opozicijska in demokratična stranka SDS” – vodi jo pa človek, ki izhaja iz zveze komunistov. Prišel je na desnico, iz rok demokratov izpulil stranko in jo podredil sebi. Posledično frderbal desnico kot tako. Ja Slovenci mu res ne moremo biti hvaležni za tole.

    • Peterokraka zvezda ni totalitarni simbol! Pač pa jo je med uporabil totalitarni režim; enako kot svastiko in še kaj. To me zelo moti. Brez RDEČE peterokrake zvezde tudi ne gre na na nobeni pločevinki piva Haineken. Bolje bi bilo zapisati, da “Žal pa ob praznovanju neodvisnosti Slovenije še vedno ne gre brez simbolov prejšnjega režima. Tudi tokrat opaziti približno 5 jugoslovanskih zastav.” Ker “jugoslovanska zastava” je točno definirana v barvah in z zvezdo”. Sama zvezda – pentagram – pa je vsesvetovni simbol, uporabljen na zastavah vsaj 50-ih držav, od islama do same ZDA. Med njimi so tudi rdeče zvezde, recimo na zastavi Nove zelandije, Paname in še koga. Pač veksilologija (veda o zastavah) barvo atributa (zvezda je na zastavi atribut, kot je na naši “logotip” s triglavom), določajo zastavoslovna pravila in ne “komunizem”. Ker je jugoslovanski komunizem eksplicitno hotel rdečo zvezdo, je morala ta na zastavi biti obrobljena z rumenim trakom, kajti sicer se je ne bi dalo umestiti. Med tem, ko Sovjetom in Kitajcem tega ni bilo potrebno, saj ima večino komunističnih držav rumeno zvezdo. Rdečo zvezdo na rdeči podlagi je imela tudi Zvezna država Tennessee, preden so jo spremenili, še danes pa ima rdečo peterokrako zvezdo Kalifornija.

      Torej pentagram ni totalitarni simbol. Prav tako jugoslovanska zastava ni totalitarni simbol, pač pa zastava ene izmed (bivših) držav s totalitarnim režimom. Držav s totalitarnim režimom je (bilo) precej in ena zastava ne predstavlja vseh. Torej napačno zapisano tudi v pravopisnem smislu.

      Da pa bi lahko na državno proslavo prišel tudi Janša in kaj povezovalnega povedal (kot je denimo še znal leta 2005 na Mali gori nad Ribnico), ter s seboj povedel navdušeno ljudstvo z zastavicami, ter tako osrednjo provlavo še izboljšal, je pa seveda druga pesem. Ki je najbrž ne bomo nikoli več slišali.

  8. Ivan kdo razkraja desnico se točno ve,sedeti na dveh stolih je težko,če pa nadaljuješ s poizkusi,se hitro znajdeš na “zadnji plati.Osnovni postulat krščanstva nikakor ne dopušča druženja s satanom!Žalostno je,da se na naši “desnici” dogaja prav to!Preziranje preteklih dogodkov v slovenski zgodovini,postavljanje naroda na laž in mu vsiljevati svoja pravila igre,prirejena komunističnim ideologom ,ki negirajo vse kar lahko omaje
    njihovo samodrštvo in moč oblasti!Ivan žalostno je,da po toliko pretečenih letih od “osamosvojitve”Slovenije tega še nisi dojel,očitno v naši sesuti državi še vedno dominira destruktivna komunistična združba,ki si dovoli vse,med drugim tudi krajo otrok in spreobračanje nekdaj spreobrnjenih!Graditi državo in prijateljstvo
    med sprtimi na temeljih zločina in prevar,je nedopustna in perverzna!Ivan pišeš o krščanskem forumu v
    SDS,da je uničeval krščanske demokrate v NSi,mislim,da je ravno obratno,sedanja NSi-demokratska stranka
    uničuje složnost na desnici na perfiden način!Mnogi med protagonisti gonje proti SDS in njenim predsednikom so vsegliharska združba,ki naseda sladkim obetom komunistom!Tudi sladke in prijazne besede so lahko sovražni govor!

  9. Ne se sekirat, v Loški dolini oz. točneje v Starem trgu sta bili dan pred praznikom izobešeni le dve zastavi: takšni, povsem novi – na obeh je bila rdeča zvezda…
    Se človek vpraša:
    – ali so malo za časom
    – ali pa so celo malenkost pred njim?
    Razpolagam celo s fotko, če kdo ne verjame….

  10. Izjemna prireditev v pravem domoljubnem vzdušju, brez komunističnih simbolov in brez tistih, ki so osamosvojitvi nasprotovali. Proslava je potekala v pozitivnem, veselem in povezovalnem vzdušju, O kakšnem nerganju ni bilo nič slišati. Le gospoda nadškofa smo močno pogrešali, ki bi se moral proslave udeležiti že zaradi tako velikega števila domoljubov, Peterleta in nergačev iz NSi pa tako nihče ni pogrešal!

  11. Državna proslava je bila solidna (če izvzamemo rdeče zvezde ter pretirano kazanje Masleše). Druga proslava slovenske pomladi je bila na žalost okrnjena. Preden se začne pripravljati kakršnekoli večje dogodke, gibanja vključujoča slovensko pomlad, je potrebno zagotoviti sodelovanje širokega kroga ljudi. Proslava brez Peterleta in ostalih ključnih osamosvojiteljev pač ni prava proslava slovenske pomladi in organizatorji morajo prevzeti svoj del krivde, da proslava ni uspela tako kot bi morala.

Komentiraj