Najboljši "luzerji": Kdo so kandidati, ki so jih volivci podprli, a se niso uvrstili v Državni zbor

Foto: Nebojša Tejić, https://foto.sta.si/
POSLUŠAJ ČLANEK
Za slovenski volilni sistem je dolgo veljalo, da je močno prijazen do manjših strank in omogoča, da se v parlament prebijejo tudi tiste, ki med volivci uživajo zgolj nekajodstotno priljubljenost.

Zadnje volitve so ta trend obrnile na glavo. Prehod štiriodstotnega praga se je izkazal kot izjemno velika ovira, saj je v območju med prejetimi štirimi odstotki, ki zagotavljajo prehod v parlament, in enim odstotkom, ki zagotavlja financiranje iz proračuna, kar deset političnih strank. Med njimi so tudi nekatere uveljavljene parlamentarne stranke, kot so LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in SNS, ki so pomembno kreirale politična razmerja v pretekli sestavi državnega zbora.

Med strankami, ki so izpadle iz DZ, je tudi nekaj zelo uspešnih posameznikov, ki pa so bili žal premalo, da bi se njihove stranke prebile skozi sito parlamentarnega praga.

Šarec velik plus za LMŠ, dobro tudi strankini prvokategorniki


Med največje osmoljence tokratnih volitev zagotovo sodi Lista Marjana Šarca. Uvrstitev v parlament je bila blizu, a hkrati tudi daleč. Za to ji je na državni ravni zmanjkalo manj kot 3.000 glasov.

Najuspešnejši kandidat LMŠ je bil pričakovano njen prvak Marjan Šarec. Ta je v volilnem okraju Kamnik zbral 2.768 oziroma 13,11 odstotka glasov. To je daleč največ med vsemi kandidati z list, ki se niso prebile v parlament. S tem rezultatom je med drugim premagal tudi prvaka NSi Mateja Tonina, ki je v istem volilnem okraju prejel le 2.610 oziroma 12,37 odstotka glasov.

Kljub relativno dobremu izidu v primerjavi s svojo listo pa Šarcu gotovo ni v prid spoznanje, da je leta 2018 v istem okraju prejel kar 36,32 odstotka glasov in tako osvojil 55 % manj glasov kot pred štirimi leti.

Poleg Šarca so se na listi LMŠ povsem solidno odrezali še Robert Pavšič v volilnem okraju Postojna, ki je prejel 747 oziroma 6,03 odstotka glasov. Še nekoliko boljša je bila dvojica Brane Golubović in Tina Heferle, ki sta v volilnih okrajih Domžale 2 in Domžale 1 prejela po 7,76 in 7,50 odstotka glasov. S 7,55 odstotka prejetih glasov je bil v volilnem okraju Zagorje relativno uspešen tudi Rudi Medved.

Toda ker preostali poslanski kandidati LMŠ niso nikjer presegli petih odstotkov prejetih glasov, se parlamentarna pot LMŠ tokrat neizbežno zaključuje.

Počivalšek, Kangler in Čuš naredili dovolj, vendar skupaj je bilo premalo


Enega večjih razočaranj so na teh volitvah doživeli v gibanju Povežimo Slovenijo. Svojo nalogo, zagotoviti dovolj glasov za uvrstitev v parlament, sta povsem solidno oddelala Zdravko Počivalšek in Franc Kangler, ki sta v volilni enoti Maribor v svojih okrajih zbrala 12,37 oziroma 8,75 odstotka glasov. Če bi šteli zgolj rezultati te enote, bi v Povežimo Slovenijo gladko presegli parlamentarni prag. Toda za to je bil dober rezultat zgolj v eni od enot bistveno premalo. Stranka je namreč prag za prehod parlamenta na ravni volilne enote presegla le še v volilni enoti Ptuj, kjer je Andrej Čuš prejel 7,73 odstotka glasov.

Dobro so se odrezali tudi manj nacionalno prepoznavni kandidati, ki pa so upravičili strategijo lokalno prepozavnih imen. Denimo kandidatka Mojca Žnidarič (Ormož) s 7,10 %, Modest Motaln (Slovenska Bistrica) s 6,89 % in Lijana Lovše (Litija) s 7,05 %.

Stranka Resni.ca uspešna le na Gorenjskem in Stevanović pred Bratuškovo


Veliko presenečenje tokratnih volitev so tudi t. i. protestni glasovi za stranko Resnica. Ta je bila na volitvah najuspešnejša v volilni enoti Kranj. Njen voditelj Zoran Stevanović pa je na volitvah prejel več kot solidnih 5,71 odstotka glasov.

To je na primer več, kot jih je v volilnih okrajih Kranj 1 in Kranj 2 prejela voditeljica SAB Alenka Bratušek (5,27 %). Največ glasov SAB je sicer pobral temperamentni Marko Bandelli, ki je v volilnem okraju Sežana pobral 5,68 odstotka glasov.

Zgolj ime Aleksandre Pivec premalo za uspeh


Na državni ravni si posebno omembo zasluži tudi Aleksandra Pivec, ki je v volilnem okraju Ormož zbrala 6,92 odstotka glasov. Toda zgolj njeno ime je bilo za uspeh liste več kot očitno premalo. Stranka je namreč skupno zbrala le 1,50 odstotka glasov, kar je seveda nekajkrat premalo za vstop v parlament.

KOMENTAR: Uredništvo
Prepoznavna imena prinašajo veliko, vendar lista naredi rezultat
Če potegnemo črto, so na tokratnih volitvah volivci "v prazno" vrgli kar okoli 230.000 glasov. Toda kljub neuspehu tovrstnih strank in list je v nekaterih posameznikih zelo veliko političnega potenciala, zato je povsem mogoče, da jih bomo videli tudi na katerih od prihodnjih volitev. Zgoraj omenjeni rezultati kažejo na to, da so nacionalno prepoznavni kandidati, ki so močno usidrani v svoje lokalno okolje, sicer idealna kombinacija za rezultat, vendar nobena stranka nima 88 takih kandidatov. Zato je ključna mešanica obojega: lokalno močni in aktivni kandidati, ki jih lokalne okolje pozna, ter težkokategorniki nacionalne prepoznavnosti, ki lahko naredijo razliko. Slednji recept je sicer v največji meri od omenjenih strank uspel Povežimo Slovenijo, vendar je izvedba imela nekaj pomanjkljivosti, ki jih je stala tokratnega vstopa v parlament. Obenem pa je za manjše stranke jasno, da samo nekaj imen, ki so medijsko prepoznavna, ni dovolj - na to jasno kaže usoda LMŠ, SAB in tudi Desusa ter Naše dežele.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki