Naivni ples mladine za podnebno pravičnost
POSLUŠAJ ČLANEK
Vsi bi želeli bolj čist, vzdržen, pravičen svet. Toda, kdo bi se čemu odrekel, da bi res bilo tako?
Zadnje čase se mi v trgovini dogaja nekaj čudnega. Po sadje hodim s tisitmi Sparovimi vrečkami za večkratno uporabo in opažam, da sem pri tem osamljen. Vsi še kar naprej posegajo po plastičnih. Bolj preprosto jim je. Ne da se jim dati tistega malo denarja za obstojne vrečke, ne da se jim tega nositi s seboj, ne da se jim še marsikaj drugega. Če bi jih vprašali, ali morajo vlade po svetu nekaj storiti proti podnebnim spremembam, bi vam večina odvrnila, da zagotovo.
Vsi bi ceno za spremembe prevalili na ramena koga drugega. Bogati naj se odrekajo, bi verjetno rekli.
Kot da bi bogati vozili večino avtomobilov, kot da bi samo milijonarji z letali hodili na počitnice, kot da bi samo tisti najbolj premožni kupovali oblačila, ki se jih potem zavrže po eni sezoni in tako naprej.
Veliko je tega.
Ne, če bi res hoteli mladi nekaj storiti za podnebno pravičnost, bi morali sami pri sebi premisliti, čemu so se pripravljeni odreči. Res potrebujejo najnovejše telefone? Ne bi raje deset ali več let vztrajali pri enaki igralni konzoli ali računalniku? Morajo res slediti modi? Je res nujno, da bodo, ko bodo odrasli, imeli svoj avtomobil? Je potrošniška družba, v kateri veselo sodelujejo in še bolj bodo, ko bodo imeli več denarja, nekaj, čemur so se pripravljeni odreči za bolj skromno življenje?
Enostavno je udrihati po neumnih odraslih in skorajda mitoloških bogatinih tam daleč proč, ki preprečujejo, da bi vsi živeli v malodane rajskem svetu, kje ni onesnaževanja. V svetu, kjer naše vsakodnevne odločitve nimajo vpliva na spremembe v svetu.
Še posebej to velja za prebivalce zahodnega, bogatejšega sveta. Čemu so se res pripravljeni odreči? Kajti, bo mar kdo solil pamet Afričanom, da naj ostanejo na svoji stopnji razvoja, naj ne sledijo Evropejcem, naj ‘uživajo’ v svoji revščini? Naj ne gradijo cest, postavljajo elektrarn in tovarn in tako dalje? Naj si ne želijo živeti kot potratnejši, bogatejši deli sveta? To bi bilo nepravično, mar ne.
Ni tako enostavno. Elektrika nadomesti bencin, a nekje se postavi termoelektrarno, ki nudi dovolj elektrike za povečano porabo. Če se postavi jedrsko, so problem odpadki in nevarnost nesreče. Če se postavlja vetrnice, ne proizvajajo dovolj in za njihovo gradnjo gre ogromno denarja in energije, pri čemer se spet onesnažuje okolje. Vsak premik ima svoje posledice, prinaša koristi in hkrati škodo.
In kaj se zgodi, če začnejo vlade vsiljevati velike spremembe. Recimo, da se z avtomobilov prehaja na javni promet, da avtomobili postanejo tako dragi, da si jih večina ne more več privoščiti? Če se uvaja obdavčitve, ki nižajo potrošnjo? Kaj bodo naredili ljudje? Kaj bo naredila mladina, ki bo v petek protestirala in ki bo nekoč odrasla in se bo zbudila v svetu, v katerem avtomobil ne bo več nekaj, kar bi si lahko privoščili, kot je to bilo pri njihovih starših? Jezni bodo. Večina bo. Vsako znižanje standarda sproža frustracije. Politični sistem postane nestabilen, pojavijo se skrajneži, nasilje ni izključeno. Ljudje pač smo vrsta, ki potrebujemo vedno več in nismo nikoli zadovoljni. Če mislimo, da nam gre vedno na slabše, postanemo nemirni.
Ne, res ni tako preprosto, kot nekateri mislijo, da je. Zaradi tega je tudi toliko govorjenja, a do sprememb prihaja zelo počasi. Ker drugače niti ne more biti.
Večer: "Petkovi podnebni štrajki po Sloveniji bodo prvi podalpski izraz globalnega gibanja, ki sledi vzoru 16-letne Švedinje Grete Thunberg, ki je avgusta lani ob petkih začela protestirati pred parlamentom, dokler politiki ne sprejmejo ukrepov, ki bodo upočasnili in zaustavili podnebne spremembe. V sredo opoldan je jasno, da bodo v petek mladi napolnili ulice v vsaj 98 državah sveta – šolski štrajki se bodo odvili v 1325 krajih po celem svetu. Nikjer ne bodo sami."
Zadnje čase se mi v trgovini dogaja nekaj čudnega. Po sadje hodim s tisitmi Sparovimi vrečkami za večkratno uporabo in opažam, da sem pri tem osamljen. Vsi še kar naprej posegajo po plastičnih. Bolj preprosto jim je. Ne da se jim dati tistega malo denarja za obstojne vrečke, ne da se jim tega nositi s seboj, ne da se jim še marsikaj drugega. Če bi jih vprašali, ali morajo vlade po svetu nekaj storiti proti podnebnim spremembam, bi vam večina odvrnila, da zagotovo.
Vsi bi ceno za spremembe prevalili na ramena koga drugega. Bogati naj se odrekajo, bi verjetno rekli.
Kot da bi bogati vozili večino avtomobilov, kot da bi samo milijonarji z letali hodili na počitnice, kot da bi samo tisti najbolj premožni kupovali oblačila, ki se jih potem zavrže po eni sezoni in tako naprej.
Ne, če bi res hoteli mladi nekaj storiti za podnebno pravičnost, bi morali sami pri sebi premisliti, čemu so se pripravljeni odreči. Res potrebujejo najnovejše telefone?
Veliko je tega.
Ne, če bi res hoteli mladi nekaj storiti za podnebno pravičnost, bi morali sami pri sebi premisliti, čemu so se pripravljeni odreči. Res potrebujejo najnovejše telefone? Ne bi raje deset ali več let vztrajali pri enaki igralni konzoli ali računalniku? Morajo res slediti modi? Je res nujno, da bodo, ko bodo odrasli, imeli svoj avtomobil? Je potrošniška družba, v kateri veselo sodelujejo in še bolj bodo, ko bodo imeli več denarja, nekaj, čemur so se pripravljeni odreči za bolj skromno življenje?
Enostavno je udrihati po neumnih odraslih in skorajda mitoloških bogatinih tam daleč proč, ki preprečujejo, da bi vsi živeli v malodane rajskem svetu, kje ni onesnaževanja. V svetu, kjer naše vsakodnevne odločitve nimajo vpliva na spremembe v svetu.
Še posebej to velja za prebivalce zahodnega, bogatejšega sveta. Čemu so se res pripravljeni odreči? Kajti, bo mar kdo solil pamet Afričanom, da naj ostanejo na svoji stopnji razvoja, naj ne sledijo Evropejcem, naj ‘uživajo’ v svoji revščini? Naj ne gradijo cest, postavljajo elektrarn in tovarn in tako dalje? Naj si ne želijo živeti kot potratnejši, bogatejši deli sveta? To bi bilo nepravično, mar ne.
Ni tako enostavno. Elektrika nadomesti bencin, a nekje se postavi termoelektrarno, ki nudi dovolj elektrike za povečano porabo. Če se postavi jedrsko, so problem odpadki in nevarnost nesreče. Če se postavlja vetrnice, ne proizvajajo dovolj in za njihovo gradnjo gre ogromno denarja in energije, pri čemer se spet onesnažuje okolje. Vsak premik ima svoje posledice, prinaša koristi in hkrati škodo.
In kaj se zgodi, če začnejo vlade vsiljevati velike spremembe. Recimo, da se z avtomobilov prehaja na javni promet, da avtomobili postanejo tako dragi, da si jih večina ne more več privoščiti? Če se uvaja obdavčitve, ki nižajo potrošnjo? Kaj bodo naredili ljudje? Kaj bo naredila mladina, ki bo v petek protestirala in ki bo nekoč odrasla in se bo zbudila v svetu, v katerem avtomobil ne bo več nekaj, kar bi si lahko privoščili, kot je to bilo pri njihovih starših? Jezni bodo. Večina bo. Vsako znižanje standarda sproža frustracije. Politični sistem postane nestabilen, pojavijo se skrajneži, nasilje ni izključeno. Ljudje pač smo vrsta, ki potrebujemo vedno več in nismo nikoli zadovoljni. Če mislimo, da nam gre vedno na slabše, postanemo nemirni.
Ne, res ni tako preprosto, kot nekateri mislijo, da je. Zaradi tega je tudi toliko govorjenja, a do sprememb prihaja zelo počasi. Ker drugače niti ne more biti.
Avtor zapisa je vodilni slovenski politični bloger Sašo Ornik - Jin. Za več zanimivih prispevkov spremljajte Jinov svet.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
4 komentarjev
Anita
Zelo lepo se vidi pri eni banalni stvari kot je opisano pri sadju in zelenjavi in plastičnih vrečkah. Prav lepo je napisano res je vrečke je potrebno vzeti s seboj že to je očitno za nekatere prevelik napor. Jaz jih imam in vidim, da sem pri tem bolj osamljena kot ne. Lažje je vzeti plastično in jo potem zavreči.
Moti me pa še nekaj radi bi imeli vse leto vso zelenjavo in sadje od jagod do paradižnika potem se pa čudimo zakaj je toliko bolezni. Tudi velike vrečke vedno vzamem s seboj in potem iz vozička zložim v njih ne kupujem plastičnih. poznala sem par, ki je dočakal veliko starost in na vprašanje zakaj mi je gospod odgovoril ker jem samo tisto kar je sezonsko jagod ne jem pozimi zelja pa ne poleti.
Jernej
Sonce in Zemlja (če vzamemo samo ti dve nebesni telesi) sta PREVELIK sistem, da bi lahko na njuno (medsebojno) delovanje lahko vpivali POLITIKI (hahahaha!), kaj šele človek s svojim delovanjem.
Ledene dobe in otoplitve so ciklične in NIKOLI na to ni vplival človek in NIKOLI ne bo!
Barabski politiki vedo, da je mladina dovzetna za vsako njihovo izmišljijo, zato je tudi z mladino lahko manipulirati.
Kraševka
Zelo dober prispevek.
Mislim, da mladino po celem Svetu IZRABLJAJO določeni politiki, ki si obetajo, vzpon na vrh.
Mladina ima pravico do izobraževanja. Ta, ki mlade "spravlja na cesto", jim odvzame dan izobraževanja in učenja.
Sem proti štrajkom. Imamo ljudi v vladi, ki mora sprejemati tudi OKOLJSKO zakonodajo in OKOLJSKE ministre, ki so dolžni skupaj s kolegi IZ CELEGA SVETA, delovati v dobro čistega okolja.
Je pa res tudi to, kar je v prispevku omenjeno . TREBA se bo odreči marsikateri NOVOSTI, od PLASTIKE, do ELEKTRONIKE in JEDERSKE energije v prid čistega okolja.
V mojem otroštvu ni bilo mobijev, le redki avtomobili, nič plastike, ampak samo papir in steklo, ki se jih da reciklirati.
Plastika bo zadušila našo Zemljo in če prepovedo plastiko, bodo naredili veliko. Spravljati otroke in mlade štrajkati, namesto obiskati ŠOLO, pa sama smatram, da je celo NEZAKONITO.
OKOLJSKI MINISTRI - prepovejte PLASTIKO in ne pošiljajte mladih na cesto !
STAJERKA2021
Ti štrajki so oblika razvedrila.
Če bi jih vprašali, ali so se v korist tega, zaradi česa pač protestirajo, odrečejo mobilnemu telefonu, elektriki, ogrevanju, ne bi bilo javnega prevoza, bi bil odgovor že v naprej - NE.
Torej, poglejmo mlade v družbi, skupini. Sploh se ne znajo več pogovarjati, strmijo v telefon kot zombiji. Verjetno ne vsi, večina pa.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.