Naivne nesrečne Facebook ljubezni in turške telenovele

Milena Miklavčič
10

Te dni se je ob sendvičih obilo kramljalo tudi o ženskah, ki so Facebook ljubimcem iz Turčije in Afrike na lepe oči poslale preko 200.000€! Zato, da so virtualnim ljubimcem ustregle, so najemale celo kredite. Žalostno, a resnično: šele potem ko so bančniki postali pozorni na sumljiva nakazila, in so jih začeli opozarjati, naj bodo previdne, so se ”prebudile”.

Prvi primer takšne prevare so v Sloveniji zasledili leta 2013, lani pa so jih prejeli skupno kar štirideset! Bojijo se, da še zmeraj predstavljajo le vrh ledene gore, ker marsikatera ne želi govoriti o največji norosti svojega življenja. Nekatere so celo priznale, da se jim je zadeva sicer zdela sumljiva, a je niso želele ustaviti, ker so bile v ”zvezi” srečne. Tragikomično je tudi to, da ko se je ljubezen na koncu razdrla, jih ni toliko bolela izguba denarja kot zavrnitev.

Tragikomično je tudi to, da ko se je ljubezen na koncu razdrla, jih ni toliko bolela izguba denarja kot zavrnitev.

Ko sem o teh nesrečnicah pisala na facebooku, sem še isti dan dobila na mail pretresljivo izpoved ene od opeharjenih žensk. Dovolila mi je, da njeno zgodbo- vsaj v obrisih- tudi objavim. Pri oseminštiridesetih ji je mož pobegnil z drugo, precej starejšo od nje. Pri triinpetdesetih jo je zbil avto, posledice so bile hude. Zdelo se ji je, da se ji zaradi šepanja ”ves svet” smeji in se norčuje na njen račun. Kadar ni bila v službi, je sedela za računalnikom in se pogovarjala s številnimi prijatelji, ki jih je imela doma in v tujini. Lepe besede je vpijala kot Sahara vodo! Spoznala je gospoda, ki mu je bilo ime Eliah. Povedal ji je, da je pastor, da dela v misijonu, ki ga upravljajo španski duhovniki. Bil je osamljen kot ona, zelo prijazen, dobra duša. Poznal je njena hrepenenja, vsak dan ji je poslal kakšen ljubezenski izsek iz knjig afriških piscev.

Ali pa jo je razveseljeval z romantično glasbo, ob kateri so se ji šibila kolena. Bila je presrečna, zaljubljena in vedno bolj navezana nanj. Nikoli je ni direktno prosil za denar. Raje je potrkal na njeno srce, naj pomaga temu ali onemu nadarjenemu otroku, za katerega je skrbel v misijonski šoli. Čez kakšne tri mesece ji je povedal, da se bo preselil v Marbello, zraven španskega letališča Malage, kjer bo nadaljeval študij na medicinski šoli Les Roches Marbella. Ne da bi jo prosil, mu je poslala 500 evrov, da si bo lahko najel spodobno sobo. Sledilo je še več nakazil, vseh skupaj jih je bilo za okoli 11.000 evrov. Potem pa, nekega lepega dne, kot bi odrezal,ni bilo od njega nobenega glasu več. Facebookov profil  ni več obstajal, e-pošta tudi ne. Mislila je, da se ji bo zmešalo. V glavi si je že predstavljala, da bo poleti odpotovala v Španijo, ga presenetila, in potem se bosta kot dva golobčka imela lepo do konca življenja. Potem pa takšen šok!

Ne vem, če je ta podatek pomemben, a vendarle:gospa je bila vneta gledalka turških telenovel, ”ljubiče”, kjer glavne junakinje prej ali slej srečajo princa iz sanj, pa je požirala podnevi in ponoči. Bila je prepričana, da so vsi ljudje na svetu dobri, da bo sreča prej ali slej doletela tudi njo. Od takrat, ko se je njen Eliah ugreznil v tla, je minilo že nekaj mesecev. A duša jo boli, kot bi jo pustil na cedilu včeraj. Pravi, da ga nikoli ne bo pozabila, da ji bo njun odnos ostal v spominu, kot nekaj najbolj popolnega, kar si lahko ženska želi.

Ko sem v zadnjih petih letih predstavljala knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače po številnih krajih Slovenije, se je neštetokrat zgodilo, da se je v publiki našel kdo, ki je imel nesrečne ženske, o katerih sem pripovedovala, za velike trape. Menili so, da so same krive, če jih je življenje teplo po glavi. Ko sem jim, na primer, pripovedovala o Nežki, ki je pri osemnajstih letih sledila fantu v Ameriko, ki ga je spoznala preko pisem svojega bratranca, so poslušalci zmajali z glavami. ”Veliko si je upala!” so komentirali.

Drži, veliko si je upala! A prva polovica 20. stoletja ni poznala druge oblike komunikacije kot pisma ali ”ustno izročilo”. Če je bila Nežka trapa, kaj bi šele rekli za tiste, ki jih prevarajo danes?

Danes, dragi moji, imamo nešteto možnosti, da preverjamo podatke in tudi ljudi, pa tega ne storimo.

Danes, dragi moji, imamo nešteto možnosti, da preverjamo podatke in tudi ljudi, pa tega ne storimo. Žensk, ki so nasedle na ”lepe besede” tudi domačih fantov, je nič koliko. Pa nas mediji nenehno obsipavajo z opozorili, da moramo biti na internetu pazljivi, da ne smemo nasedati sladkim besedam, za katerimi se velikokrat skrivajo goljufi, lahko tudi pedofili, nasilneži vseh vrst, tudi takšni, ki trgujejo s človeškimi organi in ljudmi!

A kljub temu opozorila ne pomagajo dosti, ko barabe zaigrajo na naša čustva! Verjemite, takšni, kot je bil bosanski Casanova, ki je s fotografijo brazilskega manekena dvoril zaljubljenim Slovenkam in jim pobiral denar, bodo imeli tudi v prihodnje polne roke dela!

Te in druge žalostne zgodbe iz slovenske realnosti pa nam govorijo še nekaj drugega: Slovenke (Slovence) lahko nategne čisto vsak! V Bosni je že javna tajna, da so Slovenci neumni kot noč in ne bodo opazili, je diploma kupljena ali originalna.

Težko ločimo zrna od plevela. Kar nam rečejo, to verjamemo! V Izoli so odkrili zdravnico s kupljeno diplomo medicinske fakultete. Super! Verjetno si je rekla:”Če te budale vsi izkoriščajo, zakaj jih ne bi še jaz?!?”

Veste, koliko jih je, ki verjamejo, da jih bodo ozdravile čudežne zapestnice, kamni! Celo nekateri, ki jim pameti ne manjka, verjamejo v ”ozdravljenje” na daljavo in na čudežno moč polaganja rok ”vodiške johance”.

Tudi ”Luka Dončić” izpod Kamniških planin je še ena tipična nategovalska zgodba. Političnemu Casanovi je nasedlo več kot 70 % državljanov.

Zato, dragi moji, previdno in v rokavicah, ko se boste norčevali iz naivnih žensk!
Lep in sončen vikend vam želim! Pa ne objemajte se preveč, norost je nalezljiva!

10 KOMENTARJI

    • Daj, no, Lojzek, spusti se že enkrat na realna tla in ne mešaj boga v vsak drek. Sooči se z dejstvom, da se človek še pred izgonom boga, kot praviš ti, ni obnašal nič bolje kot danes. Očitno nisi prebral Milenine knjige – Ogenj, rit in kače…

  1. Moja teta je poročila Iranca, ki mu je”umrla” žena. Posvojila je celo njegove štiri otroke. Zdaj je ona stara 50 let, on je star 40 let in dajeta denar njegovi “mrtvi” ženi, ki je živa in stara 30 let. Za to morata oba delati v Nemčiji. Prodala sta celo družinsko hišo v Sloveniji in kupila stanovanje v Nemčiji.
    Dobro je predvsem to, da so jih moški zapustili. Kaj bi bilo, če bi se zveze obdržale in bi ženske še posvojile male črnčke in Turke? Ker v enem drugem primeru je bilo isto s petimi otroki in s črncem, ki mu je tudi “umrla” žena. Le, da je bila takrat v igri Nemka in da se je žena enkrat pojavila…Potem pa se je Nemka ločila in obdržala vseh pet črnih otrok.

  2. Gliha vkup štriha. Vprašanje kakšne sorte so te ženske, da si niso mogle najti “naše gore lista”? Mogoče so se jim domači mladci na veliko izognili in potem niso mogle biti preveč izbirčne, če so hotele “gnezdo”.

  3. Največja napaka pri nas je, da smo generacije po II. sv. vojni vzgojene brez naše vere. Zato nas uničujejo generacije, ki so vzgojene v tuji veri.
    Koliko snovi za nove knjige v stilu Ogenj, rit in kače bo imela avtorica čez 10 let!

  4. mimi1953
    zgodbe zbiram še (že) danes, ko sem stara 66 let. Čez deset let…bogve, kako bo? 🙂
    Za tretjo knjigo ”poslušam” predvsem zgodbe, povedane iz moških ust.
    V času, v katerem živimo, se mi to zdi več kot nujno, da se vsaj sem in tja najde kdo, ki ga moški glas zanima.
    Živimo v stoletju, v katerem se forsirajo ”kvote”, tako politično, rasne kot spolne. Nič več ni tako, kot je bilo še 20 let nazaj.
    in tudi te ženske, ki so se ”pustile” potegniti za nos afriškim in turškim moškim, pravzaprav sodijo med nekakšne ”fosilne ostanke” neke preteklosti, ki jo je – na videz – vedno manj.
    Mene osebno je strah teh ”kvot”, strah me je porušenega ravnotežja med spoloma, strah pa me je tudi, da smo ženske – kljub navidezni moči, ki nam jo nudi svet, v katerem živimo- v svojem bistvu še zmeraj zelo ranljive in tudi zelo enako občutljive, kot so bile nekoč babice in prababice.
    In če (ko) preberemo knjigo Ogenj, rit in kače spoznamo, da je marsikaj v medsebojnih odnosih ostalo enako, le ”celofan” je drugačen, posodobljen.

  5. Prevarane ženske – “fosilni ostanki neke preteklosti”, kot pravi spoštovana gospa Milena, so običajno ženske poznih srednih let, (tako samske kot ločene in vdove), ki si medtem, ko vztrajno čakajo novega princa, osamljeno dušo hranijo z gledanjem tujih tevenovel. Tem ženskam ni pomoči, tako tistim z denarjem kot tistim brez njega.
    Tej vrsti žensk z “vozlom” v glavi, ne more pomagati še tako dobra strokovna pomoč. Vedno znova bodo šle na led v globokem prepričanju, da je samo MOŠKI kot alfa in omega tega sveta, odgovoren za njihovo srečo.
    In ne pozabite – tudi naš – neprilagodljiv podeželski playboy, (ki pa bo vsaj na dosegu “rok”), vas bo vsestransko pošteno “nategnil”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime