Nagrajenci ZNP Erika Jazbar, Bernard Nežmah ter Zora Tavčar in Alojz Rebula za življenjsko delo
POSLUŠAJ ČLANEK
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je na današnji slovesnosti podelilo letošnje Meškove nagrade.
Nagrado za medijsko osveščanje slovenske družbe je prejela ugledna novinarka in aktivna članica slovenske narodne skupnosti v Furlaniji, Erika Jazbar. Za izjemne novinarske dosežke je bil nagrajen dr. Bernard Nežmah. Za življenjsko delo pa so nagradili literarni par, pisateljico in pesnico Zora Tavčar ter pisatelja Alojza Rebulo.
Začelo se je s himno in to v izvedbi, ki jo z argumentom, da moramo zaradi Prešernovega sporočila in lastne narodne identitete v himno svoje države umestiti tudi svojo državo, že leta predlaga tržaški pisatelj Boris Pahor.
Ta se začne z "Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet," in čeprav se nam zdijo Pahorjeve besede logične, naša družba nima posluha za to, je v govoru dejal predsednik ZNP, Tino Mamić.
To stanovsko združenje z Meškovimi priznanji opozarja ne velike Slovence, ki so kljub najrazličnejšim preprekam, velikokrat tudi izredno hudim, glasno opozorili na dejstva, ki so v javnem interesu. Na stvari, za katere smo ljudje imeli pravico vedeti, a tega nismo smeli izvedeti, ker se je tako odločila država, politika ali kapital. Nič novega pod soncem. Tudi dandanes ne.
Slovenska politična demokracija po Mamićevih besedah še vedno ni prinesla popolne medijske svobode in zaradi opozarjanja na kršitev le-te je bilo ustanovljeno Združenje novinarjev in publicistov.
To vsako leto podeljuje priznanja ljudem, ki prispevajo k svobodi besede. "Ti ljudje so zgled, da se tudi v našem prostoru da veliko povedati," je dejal Mamić.
Po njegovem se mora tudi vsak sam pri sebi vprašati, ali je kaj naredil za svobodo medijev, oziroma če je naredil dovolj. Za to ni treba tvegati svojega življenja in eksistence, kot so to storili nekateri prejemniki Meškovega priznanja, ampak bo dovolj že, če vsak izmed nas kupi kak časopis več ali finančno podpre kak medijski projekt ter s tem omogoči spremembe v okamenelem slovenskem medijskem prostoru.
Letošnji nagrajenci so sicer za svobodo slovenske javne besede storili mnogo več kot to.
Pesnica Zora Tavčar ter pisatelj Alojz Rebula sta pomembno oblikovala slovenski kulturni in družbeni prostor. Alojz Rebula je vse od začetkov aktiven udeleženec in organizator foruma Draga, ki je kot »edini forum slovenske svobodne besede« razbijal enoumje že v časih trde komunistične diktature, ter ljudi ljudi bodril v razmišljanju o svobodi in demokraciji.
Rebula je svoje eseje objavljal v reviji Zaliv. Daleč največji odmev pa je imel intervju z Edvardom Kocbekom, ki sta ga pripravila skupaj z Borisom Pahorjem, v katerem je Kocbek povedal za povojne izvensodne pomore.
Kljub najrazličnejšim političnim in policijskim pritiskom je Alojz Rebula je s svojimi brezštevilnimi eseji in družbeno angažiranimi razmišljanji še danes, pri 93 letih, glasnik medijske in politične svobode.
Pisateljica, pesnica in publicistka Zora Tavčar je kot urednica in publicistka je soustvarjala tržaško revijo Mladika, kjer je pisala mnoge kritične eseje, kritike in članke. Objavila je tudi celo vrsto intervjujev s takrat precej neznanimi Slovenci, med katerimi so bili kasnejši prešernovi nagrajenci ali politiki visokega ranga, izdanimi v dveh knjigah.
Erika Jazbar, ugledna novinarka in aktivna članica slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, pomembno sooblikuje slovenski prostor in širi slovensko zavest med Slovenci v Italiji. Od leta 2005 je radijska in televizijska novinarka v slovenskem in italijanskem jeziku na deželnem sedežu RAI v Trstu. Sodeluje z vsemi slovenskimi mediji v zamejstvu s članki, razmišljanji in daljšimi intervjuji.
Je avtorica, soavtorica in urednica več knjižnih publikacij, aktivna in cenjena je tudi v furlanskih kulturnih krogih.
Dr. Bernard Nežmah velja za enega najeminentnejših slovenskih novinarjev in kolumnistov. Širša javnost ga pozna predvsem kot izjemnega političnega analitika in avtorja več znanstvenih in strokovnih knjig. Je eden vodilnih slovenskih intelektualcev na področju družboslovja in eden redkih, čigar stališča cenijo tudi tisti, ki se z njim ne strinjajo. Njegov prispevek k pluralnosti slovenske medijske krajine je neprecenljiv.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nagrado za medijsko osveščanje slovenske družbe je prejela ugledna novinarka in aktivna članica slovenske narodne skupnosti v Furlaniji, Erika Jazbar. Za izjemne novinarske dosežke je bil nagrajen dr. Bernard Nežmah. Za življenjsko delo pa so nagradili literarni par, pisateljico in pesnico Zora Tavčar ter pisatelja Alojza Rebulo.
Začelo se je s himno in to v izvedbi, ki jo z argumentom, da moramo zaradi Prešernovega sporočila in lastne narodne identitete v himno svoje države umestiti tudi svojo državo, že leta predlaga tržaški pisatelj Boris Pahor.
Ta se začne z "Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet," in čeprav se nam zdijo Pahorjeve besede logične, naša družba nima posluha za to, je v govoru dejal predsednik ZNP, Tino Mamić.
To stanovsko združenje z Meškovimi priznanji opozarja ne velike Slovence, ki so kljub najrazličnejšim preprekam, velikokrat tudi izredno hudim, glasno opozorili na dejstva, ki so v javnem interesu. Na stvari, za katere smo ljudje imeli pravico vedeti, a tega nismo smeli izvedeti, ker se je tako odločila država, politika ali kapital. Nič novega pod soncem. Tudi dandanes ne.
Slovenska politična demokracija po Mamićevih besedah še vedno ni prinesla popolne medijske svobode in zaradi opozarjanja na kršitev le-te je bilo ustanovljeno Združenje novinarjev in publicistov.
To vsako leto podeljuje priznanja ljudem, ki prispevajo k svobodi besede. "Ti ljudje so zgled, da se tudi v našem prostoru da veliko povedati," je dejal Mamić.
Po njegovem se mora tudi vsak sam pri sebi vprašati, ali je kaj naredil za svobodo medijev, oziroma če je naredil dovolj. Za to ni treba tvegati svojega življenja in eksistence, kot so to storili nekateri prejemniki Meškovega priznanja, ampak bo dovolj že, če vsak izmed nas kupi kak časopis več ali finančno podpre kak medijski projekt ter s tem omogoči spremembe v okamenelem slovenskem medijskem prostoru.
O nagrajencih
Letošnji nagrajenci so sicer za svobodo slovenske javne besede storili mnogo več kot to.
Pesnica Zora Tavčar ter pisatelj Alojz Rebula sta pomembno oblikovala slovenski kulturni in družbeni prostor. Alojz Rebula je vse od začetkov aktiven udeleženec in organizator foruma Draga, ki je kot »edini forum slovenske svobodne besede« razbijal enoumje že v časih trde komunistične diktature, ter ljudi ljudi bodril v razmišljanju o svobodi in demokraciji.
Rebula je svoje eseje objavljal v reviji Zaliv. Daleč največji odmev pa je imel intervju z Edvardom Kocbekom, ki sta ga pripravila skupaj z Borisom Pahorjem, v katerem je Kocbek povedal za povojne izvensodne pomore.
Kljub najrazličnejšim političnim in policijskim pritiskom je Alojz Rebula je s svojimi brezštevilnimi eseji in družbeno angažiranimi razmišljanji še danes, pri 93 letih, glasnik medijske in politične svobode.
Pisateljica, pesnica in publicistka Zora Tavčar je kot urednica in publicistka je soustvarjala tržaško revijo Mladika, kjer je pisala mnoge kritične eseje, kritike in članke. Objavila je tudi celo vrsto intervjujev s takrat precej neznanimi Slovenci, med katerimi so bili kasnejši prešernovi nagrajenci ali politiki visokega ranga, izdanimi v dveh knjigah.
Nekoliko starejši, a še vedno aktualen intervju z Zoro Tavčar in Alojzem Rebulo boste lahko na Domovini prebrali jutri dopoldne
Erika Jazbar, ugledna novinarka in aktivna članica slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, pomembno sooblikuje slovenski prostor in širi slovensko zavest med Slovenci v Italiji. Od leta 2005 je radijska in televizijska novinarka v slovenskem in italijanskem jeziku na deželnem sedežu RAI v Trstu. Sodeluje z vsemi slovenskimi mediji v zamejstvu s članki, razmišljanji in daljšimi intervjuji.
Je avtorica, soavtorica in urednica več knjižnih publikacij, aktivna in cenjena je tudi v furlanskih kulturnih krogih.
Dr. Bernard Nežmah velja za enega najeminentnejših slovenskih novinarjev in kolumnistov. Širša javnost ga pozna predvsem kot izjemnega političnega analitika in avtorja več znanstvenih in strokovnih knjig. Je eden vodilnih slovenskih intelektualcev na področju družboslovja in eden redkih, čigar stališča cenijo tudi tisti, ki se z njim ne strinjajo. Njegov prispevek k pluralnosti slovenske medijske krajine je neprecenljiv.
Podeljena letošnja priznanja Boruta Meška. Prejemniki: Zora Tavčar in Alojz Rebula (za življenjsko delo), Bernad Nežmah (za posebne novinarske dosežke) in Erika Jazbar (za medijsko osveščanje slovenske družbe). pic.twitter.com/jel0ixfyMD
— ZNP (@ZNPSLO) December 12, 2017
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
2 komentarja
Jernej
Po objavi Kocbekovega intervjuja v reviji Zaliv (1975), se je na Kocbeka vsul plaz obtožb, maltretiranj in šikaniranj. V obrambo ga je vzel celo nemški pisatelj in Nobelovec Heinrich Böll.
Strt in obupan je v svoj Dnevnik zapisal tole:
9. februar 1976
"Prvič v življenju mi je iz globine žal, da sem se rodil kot Slovenec in prvič po tridesetih letih mi je postalo iz vseh vlaken mojega človeka žal za partizanstvo. Komunizem je resnično satansko maščevalna in infernalna sila. Česa naj se zdaj oprimem ?"
Dnevnik 1954 – 1977, Izbor, Ljubljana 2004, strani 248 in 249.
Kraševka
Taki ljudje si res zaslužijo nagrade, zato jim iskreno čestitam !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.