Nadlegovanje žensk v multikulturni pariški četrti sprožilo ogorčeno peticijo “Ženske, ogrožena vrsta v Parizu”

Primož Veselič
3
vir foto: Airbnb

Pred dvema tednoma so v pariški četrti La Chapelle potekali protesti zaradi vse pogostejšega nadlegovanja žensk na ulicah tega s priseljenci gosto naseljenega dela mesta.

Šlo je za konkretno javno manifestacijo kočljive in odmevne polemike okoli vse slabšega vsakdanjega varnostnega stanja v tej četrti.

Odmevno poročanje o arabskem baru v Parizu, ki zavrača ženske

Že decembra lani je veliko pozornosti pritegnilo poročanje medijev o arabskem baru v pariškem predmestju Sevran, kjer ženske niso dobrodošle. Novinarji in novinarke francoske nacionalne televizije so se odpravili v lokal in posneli nekaj izjav strank arabskega in afriškega porekla.

Med drugim je bilo slišati “tu niste dobrodošli”, “tukaj se ne mešamo” in “niste več v Parizu”. Iz reportaže je bilo očitno, da ekipa ni dobrodošla, še posebej ne ženski del. Prispevek je močno odmeval, tudi pri predsedniških kandidatih. Dobil je tudi veliko proti-odzivov in pred dvema mesecema celo kontra-reportažo na francoskem blogu.

Zdaj so podobno vroče debate in čustvene odzive sprožili javni pozivi žensk iz društev “SOS La Chapelle” in “La Chapelle jutri” k nujnim konkretnim ukrepom za izboljšanje varnosti v tem delu Pariza.

Zakaj je ženskam prekipelo

Četrt je sicer od nekdaj znana kot “svetovljanska” in multikulturna, v zadnjih letih pa se je število migrantske populacije še precej povečalo, vključno z mnogimi brezdomnimi priseljenci, ki so si postavili šotore na nekaterih ulicah in parkih.

Te je policija sicer odstranila, a migranti so ostali in še vedno predstavljajo velik socialni problem. Zadnji dejavnik povečanja števila priseljencev v četrti je tudi postavitev begunskega centra na obrobju tega dela mesta.

Tako sta omenjeni združenji žensk oblikovali spletno peticijo, ki jo je podpisalo že okoli 20 tisoč ljudi in nosi močan naslov “Ženske, ogrožena vrsta v osrčju Pariza”. V njej poudarjajo, da situacija v četrti ni več vzdržna in da je na ulicah veliko “obrekovanja, žalitev, spolnega nadlegovanja, nasilja, tatvin, preprodaje drog in pretihotapljenega blaga ter javnega opijanja”.

Burni odzivi

Peticija navaja, da se ženske na ulicah ne počutijo več varne niti podnevi in da od oblasti zahtevajo, da nekaj ukrenejo. Na izjemen odziv javnosti, medijev in politike pa so naletele po demonstracijah 19. maja; še isti dan je pariški mestni svet skupno obsodil ulično nadlegovanje.

Že na prve demonstracije so prišli tudi predstavniki desnosredinskih Republikancev vključno s tam živečo kandidatko Babette de Rozières in obsodili “ilegalno prisvojitev območja in ulično nadlegovanje”. Le nekaj ur zatem se je organiziral proti-protest, kjer so udeleženci poudarjali, da ni nobene direktne povezave med priseljenci in nadlegovanjem, da “šovinizem ne pozna meja” in naj se “feministična agenda preneha izrabljati za rasistične cilje”.

Odmevi v politiki in “prisvojitev” vprašanja

Med politiki in javnimi osebnostmi je bilo sicer zaslediti enotno obsodbo nadlegovanja, a so bile izjave ob tem zelo različne. Pariška županja Anne Hidalgo je denimo povedala, da se zaveda problema in da namerava ukrepati – v četrti je že močno povečala policijsko prisotnost – medtem ko je župan območja Eric Lejoindre izjavil, da ni neposredne povezave med migranti in poslabšanjem varnosti.

Temo so dobesedno pograbili tudi politiki z obeh polov in vmes, od Nacionalne fronte do socialistov in komunistov. Predstavniki Nacionalne fronte trdijo, da je to “logična posledica podrejene politike Francije do migrantov”, levičarji na čelu s Socialisti (PS) pa, da so taki protesti “rasistični in diskriminatorni”, da se “nadlegovanje dogaja tudi drugod po Parizu” itd.

Celotno vzdužje okoli tega vprašanja je postalo izjemno pregreto in spolitizirano, praktično vsak, ki se oglasi v zvezi s tematiko, naleti na takšne ali drugačne obtožbe o političnem ozadju. Tako mnogi člani skupin, ki sta organizirali peticijo, trdijo, da se je povsem izgubilo bistvo sprožene razprave – resna zaskrbljenost žensk glede varnosti v konkretni četrti.

Koliko člankov na Domovini ste prebrali v zadnjem letu dni?

Če menite, da je Domovina.je pomemben, morda celo nepogrešljiv medij v slovenskem prostoru,  vas prosimo, da pomagateDonirajte, da bomo lahko ustvarjali vsaj še eno leto, do maja 2018.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj

V pomladni donacijski akciji zbiramo sredstva za naša portala iskreni.net in domovina.je. Donirate lahko samo za enega od portalov ali oba skupaj (v tem primeru sami izberete, kako razdelite donacijo).

3 KOMENTARJI

  1. Zanima me, če bo kdaj kateri od politikov odgovarjal za vsa ta nasilna dejanja, ki so jih zagrešili priseljenci?!
    Priseljenci izhajajo iz drugačne kulture in imajo drugačne navade kot jih imamo mi. Ženske smo ranljivejše in se upravičeno čutimo ogrožene.
    Do priseljencev čutimo strah in kot posledično tudi odpor.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime