Na Ministrstvu za kulturo pojasnili, zakaj so Zlatka izbrisali iz razvida samozaposlenih. On pa trdi, da je bilo nadlegovanje Kreka sarkazem

Peter Merše

foto: posnetek sejeodbora DZ za kulturo.
POSLUŠAJ ČLANEK
Izbris Zlatana Čordića iz razvida samozaposlenih v kulturi konec novembra je v delu javnosti povzročil precej razburjenja. V torek je bila za obravnavo tega primera sklicana posebna seja odbora za kulturo v državnem zboru, ki pa se je zaradi obstrukcije koalicijskih poslancev zelo hitro zaključila.

Podatki, ki smo jih pridobili z Ministrstva za kulturo nakazujejo na različne nepravilnosti, med drugim finančne. Čordić je na seji nekatere očitke zanikal in podal zanimive obrazložitve nekaterih svojih dejanj.

Zlatan Čordić je 30. 11. 2020 prejel odločbo o izbrisu iz razvida samozaposlenih v kulturi. Iz nje je razvidno, da je ministrstvo pri preverjanju pogojev po uradni dolžnosti ugotovilo, da teh ne izpolnjuje. Očitajo mu, da je bistveni del svojega ustvarjalnega časa namenil drugim dejavnostim, kot tej, zaradi katere je vpisan v razvid.

Rutinski postopek in vloga društva Svet je lep


Ker nimajo podrobnih meril za ugotavljanje posameznikove usposobljenosti za opravljanje dejavnosti, razen proste presoje na podlagi življenjepisa, bibliografije in objav v strokovni literaturi, je okvir diskrecijske pravice organa, ki odloča o izbrisu, zelo širok, so navedli na ministrstvu. Dodali so:

»Glede na to je lahko glavni razlog izbrisa tudi posameznikovo javno delovanje in aktivnosti, ki bistveno odstopajo od razlogov, ki bi morali izkazovati njegovo izpolnjevanje strokovne usposobljenosti za delovanje na določenem področju kulture.«

Šlo je za rutinski postopek, so dejali. Vsako leto jih izvedejo več kot deset, (po podatkih poslanke Janje Sluga (SMC) celo okrog sto). Točnih evidenc nimajo, ker je sistem tako arhaičen, da po izbrisu upravičenca ne vodi več, zato pripravljajo njegovo posodobitev, so sporočili z ministrstva.

V nadaljevanju so navedli, da je Zlatan Čordić leta 2016 ustanovil Društvo Svet je lep, ki se ukvarja s popolnoma enako dejavnostjo, s katero je on sam vpisan v register samozaposlenih oseb. Odprtja društva Čordić ni javil ministrstvu, čeprav bi ga po navedbah ministrstva moral, prek Društva pa naj bi delal tudi glasbene nastope in druge stvari, so navedli na ministrstvu.

Povod za postopek, ne pa tudi razlog, je bilo po navedbah ministrstva nadlegovanje direktorja NIJZ Milana Kreka. Ministrstvo je po tem dogodku prejelo več telefonskih klicev jeznih državljanov, med katerimi je bilo tudi opozorilo na Čordićevo delovanje preko društva Svet je lep, na podlagi česar se je ministrstvo lotilo preiskave. Prišli so tudi do podatkov o njegovem finančnem poslovanju in ugotovili, da je to v nasprotju z zakonodajo in pravico do plačila prispevkov.

Pravica do plačila prispevkov samozaposlenim v kulturi je namreč omejena z višino povprečnega dohodka zadnjih treh let, ki ne sme presegati dobrih 20 tisoč evrov bruto na leto.

Zaradi tega je bil Čordić 27. 11. izbrisan iz razvida, so pojasnili. Odločbo o tem je prejel 30. 11., ko naj bi po navedbah ministrstva prišel v avlo Ministrstva za kulturo in razgrajal ter želel govoriti z uslužbenko in ministrom. Uslužbenko je nato poklical po telefonu in ji baje grozil, kar je uslužbenka 1. 12. prijavila policiji.

Ministrstvo je Čordića pozvalo, naj vrne pomoč, ki jo je od leta 2016 prejel, po mnenju ministrstva, na nezakonit način. V kolikor tega ne bo storil, bodo zadevo predali FURS-u. Šlo naj bi za približno 20.000 evrov.

Društvo obrne več kot 40 tisočakov, a razen poročil na Ajpesu, kot da ne obstaja


Društvo Svet je lep je imelo v letu 2019 41.659 evrov prihodkov, leto prej pa 45.188 evrov. Največ, skoraj 70 tisočakov so zaslužili v prvem letu delovanja. V letu 2019 so 35.309 evrov odhodkov namenili za storitve, dobre tri tisočake za material. Kontaktnih podatkov društva, z izjemo e-naslova, ki ga ima na Twitterju objavljen Zlatan Čordić, nismo uspeli najti, prav tako ne objav o aktivnostih društva, podatkov o številu članov in tem, kdo so še preostali ustanovitelji, poleg Zlatana Čordića, ki je zastopnik društva.

Kljub temu je društvo uspešno pri poslovanju z javnimi ustanovami. V petih letih je od javnih institucij prejelo 41.792,29 evrov. Največ od Kina Šiška in RTV Slovenija (po približno pet tisočakov), od Mestne občine Ljubljana in Andragoškega centra RS po dobre štiri tisočake, tri tisočake in pol pa od Agencije za varnost prometa. Z javnimi institucijami posluje tudi Čordićev s.p. Od leta 2011 je prejel 24 tisočakov. RTV Slovenija je s slabimi štirimi tisočaki tudi v tem primeru na drugem mestu.

Čeprav o finančnih očitkih na seji državnega zbora, posvečeni Zlatku Čordiću, ni bilo razprave, pa je Čordić podal svojo razlago dejanj, ki se mu očitajo. Seja se je zaradi obstrukcije koalicijskih poslancev končala zelo hitro, saj je po tem odbor postal nesklepčen. V SMC so ocenili, da bi seja lahko bila povod za javni linč posameznika, v SDS in NSi pa so prepričani, da naj se konkretni postopki urejajo na institucijah, ki so za to pristojne.

Čordić: Očitke zavračam, šlo je za sarkazem


Čordić je na seji ocenil, da je le uporabil svojo demokratičnost in pravico do svobode govora ter kot aktiven državljan postavljal vprašanja. Kot je dejal, se zaveda, da so njegova dejanja marsikoga presenetila.

Očitek, da premalo časa posveča ustvarjanju, je označil za laž, saj je delo »že vsaka njegova misel«, svoj aktivizem pa je označil za inspiracijo za ustvarjanje. Letos je »v Cankarjanskem duhu« izdal svoj enajsti album, v katerega je vložil veliko energije in posnel šest videospotov, lani pa je napisal »Biografijo o smehu Zlatka Čordića«.

Prepričan je, da je ga Janševi mediji pribijajo na križ, a jim odpušča. Zanika pa nekatere očitke. Pravi, da se ni spravil na harmonikarja na Tromostovju, da snemalcu Nove24TV ni želel storiti nič slabega, kaj šele ukrasti kamere ter ni zmerjal uslužbenke kulturnega ministrstva, kar bo dokazal na sodišču.

Pravi tudi, da ni pozival k nenošenju mask, temveč, da je šlo v tem primeru za sarkazem. Sarkazem je bil tudi, ko se je Milanu Kreku predstavil kot novinar, celoten incident pa označil za »hec«. Violeta Tomić je po njegovi »izpovedi« povedala: »Kdor v teh besedah najde kaj slabega, ima zelo slabe namene.«



https://twitter.com/MitjaIrsic/status/1333846878690086914

https://twitter.com/Digitalizator/status/1318953009041334272?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1318953009041334272%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fsiol.net%2Fnovice%2Fslovenija%2Fzlatko-pozival-proti-nosenju-mask-ceprav-zdaj-trdi-drugace-video-537326

https://twitter.com/EnaRdecaPesa/status/1313122675494182913?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1313122675494182913%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2Fna-rtv-slovenija-pojasnjujejo-kako-se-jim-je-lahko-zgodil-raper-zlatko-z-izrezano-masko%2F
KOMENTAR: Peter Merše
Povsem je izgubil stik z realnostjo
Oznaka nadlegovanja Milana Kreka za »hec« kaže, da je Čordić povsem izgubil stik z realnostjo. Njegovo delovanje je bilo mogoče videti, zato si predstavo o njem lahko ustvarite sami. Ali ima Čordić društvo za odvode denarja ali za aktivnosti, ki niso v nasprotju s pravico do plačanih prispevkov s strani države, ne moremo potrditi, pa tudi ne ovreči. Čordić na naša vprašanja (še) ni odgovoril, podatki pa javno niso dostopni. Za društvo, ki letno obrne več kot 40 tisočakov tudi javnega denarja, je to precej nenavadno. Če drži navedba, da je društvo namenjeno predvsem za Čordićev dodatni zaslužek, pa do plačila prispevkov tako ali tako ne bi bil upravičen, saj so do tega upravičeni le kulturni delavci z manj kot 20.000 evrov letnih prihodkov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike