Nad sovražni govor s tresočo roko, saj lahko dobri nameni vodijo v totalitarizem (video)

Vir foto: Twitter Boruta Pahorja
POSLUŠAJ ČLANEK
V Predsedniški palači je predsednik države Borut Pahor danes gostil 16 strokovnjakov z različnih področji, ki se ukvarjajo s svobodo govora in sovražnim govorom.

Razprava se je gibala od zahtev, da se sovražni govor omeji, preden preraste v nasilje, do opozoril, da se ga je treba lotevati s tresočo roko, saj nas zgodovina uči, da je poseganje na področje svobode izražanja pogosto vodilo v sisteme, ki so končali na smetišču nesvobode.

Na posvetu so sodelovali: Andrej Motl (Spletno oko), dr. Dominika Švarc Pipan (Ministrstvo za pravosodje), Jan Zobec, doc. dr. Jože Vogrinc, izr. prof. dr. Matej Avbelj, dr. Matevž Tomšič (Združenje novinarjev in publicistov), Luka Lisjak Gabrijelčič, Matjaž Gruden, Miha Lobnik (zagovornik načela enakosti), dr. Nataša Pirc Musar, dr. Neža Kogovšek Šalamun, prof. dr. Peter Jambrek, mag. Petra Lesjak Tušek (Društvo novinarjev Slovenije), doc. dr. Rok Čeferin, Vlasta Nussdorfer (varuhinja človekovih pravic) in prof. dr. Žiga Turk.


Razprava, ki jo je vodil predsednik Borut Pahor, se je vrtela predvsem okrog tega, kaj sovražni govor je, kje postaviti mejo med sovražnim govorom in svobodo govora, ter kakšne ukrepe lahko država sprejme za zajezitev tega problema. Kljub željam vseh zbranih po spremembah, pa posvet ni prinesel bistvenih novih odkritji. Tako so govorci, ki so bili zbrani iz različnih političnih polov, predvsem ponavljali, kar smo od njih že slišali.

Varuhinja Vlasta Nussdorfer je v svoji predstavitvi poudarila, da sovražni govor niso zgolj besede ampak tudi dejanja, opozorila pa je tudi, da so diskriminacije ne podlagi vere deležni tudi pripadnike večinske vere v Sloveniji. Z novim letom pa bo na uradu Varuha zaživel center za človekove pravice, ki bo primerna platforma tudi za debato o svobodi govora in sovražnem govoru.

Svoboda govora je ključna za demokracijo


Zbrani strokovnjaki so najprej predstavili svoja stališča, vmes pa je bil čas tudi za replike. Matjaž Gruden je svoje razmišljanje začel z nedavnim napadom v Strasbourgu. Po njegovem mnenju, so bili streli rojeni iz sovraštva in sovraštvo je bilo rojeno iz besed. Kljub temu pa moramo biti pri omejevanju svobode govora previdni.

Po mnenju dr. Dominike Švarc Pipan je razmejevanje na svobodo govora in na sovražni govor napačen pristop. Po njenem mnenju gre za razmerje med svobodo govora na eni strani in posegom v pravico do varnosti, identitete, dostojanstva na drugi strani. Konkretnih predlogov na ministrstvu do sedaj še niso izoblikovali, se pa na vladi intenzivno pogovarjajo o tem, ali je trenutna zakonska ureditev primerna.

Po mnenju dr. Nataše Pirc Musar imamo v Sloveniji problem postavljanja mej. Ko teče kri, je po mnenju Pirc Musarjeve že prepozno. Predlagala je tudi ureditev sovražnega govora v prekrškovnem pravu, proti čemur se je jasno zavzel dr. Matej Avbelj, ki je opozoril na sociološko poimenovanje sovražnega govora, ki ga nikakor ne smemo preganjati z administrativnimi prekrški.

Svoboda govora je izjemno pomembna človekova pravica, je v svojem govoru povedal dr. Ernest Petrič. "Brez te svobode človeškega napredka ne bi bilo, ne bi bilo demokracije, ne bi bili ljudje. Zato je prva misel, da je treba s tresočo roko, zelo previdno, zadržano, posegati na tisto področje, ki ga imenujem zloraba pravice do svobode govora." Petrič je zbrane opozoril tudi na to, da so še vsa svetovna gibanja, ki so vzklila v svobodi in z željo po njej, končala v totalitarni državi. "Zakaj je nekaj, kar se je začelo veličastno, nazadnje končalo na smetišču nesvobode? Moja razmišljanja mi kažejo, da se je žalostna zgodba ponavadi začela z omejevanjem svobode govora." 

Mag. Petra Lesjak Tušek iz Društva novinarjev Slovenije je opozorila, da ne smemo vseh novinarjev in medijev metati v isti koš. "Mediji, ki so poteptali novinarske standarde in žrtvovali etična načela, morajo prevzeti odgovornosti. Širše gledano novinarji ne smemo in ne moremo bežati od odgovornosti, slepili bi se, če bi govorili, da je lahko kdorkoli izvzet. Mediji smo v neizprosni tekmi za ratinge. Omogočili smo prostor za širjenje nestrpnosti in razraščanje sovražnosti. Pomesti moramo pred svojim pragom. Klima sovraštva se vedno bolj vzpostavlja. Pri tem prednjačijo mediji, ki so v lasti strank ali pa so povezani z njihovimi člani." 

Dr. Neža Kogovšek Šalamun, ki se je s področjem sovražnega govora ukvarjala znanstveno, je opozorila na to, da je v Sloveniji kazenski pregon popolnoma zastal, še posebej zaradi restriktivnega tolmačenja zakonodaje. "Monopol za vložitve obtožnice ima tožilstvo in je vratar, da bi se sodstvo opredeljevalo o teh primerih. Nimamo sodne prakse, kar vodi v splošno dezorientiranost." Predlagala je tudi, da bi se za raziskovanje in odkrivanje sovražnega govora moral ustanoviti poseben oddelek policije, saj trenutna zakonodaja spleta ne obravnava kot javnega prostora.

Dr. Žiga Turk: Sovražni govor kot način obračunavanja s političnimi nasprotniki


Dr. Žiga Turk je povedal, da lažne novice in sovražni govor niso nič novega, vse pa se je spremenilo po letu 2016, ko so se začele dogajati nenavadne spremembe. Ljudje so izglasovali Brexit, Trumpa, Orbana. Poraženci so kolobarili med lažnimi novicami, ruskim vmešavanjem, sovražnim govorom, pod okriljem tega, da če bi volivci vedeli kdo je Trump, ga ne bi izvolili. Nasprotniki se sedaj sprašujejo, kako nazaj vzpostaviti sistem, ko je komunikacija nadzorovana. Pri tem stari mediji voljno sodelujejo, saj jim na račun interneta padajo oglaševalski prihodki.

Dr. Matevž Tomšič iz Združenja novinarjev in publicistov je glede sovražnega govora opozoril na težnjo, da se iz medijskega prostora izloči drugače misleče. "Širjenje lažnih novic je problem. Ampak so tudi druge oblike medijske manipulacije, ki niso nič manj problematične, enako dvojna merila, ko se protagoniste z enega pola obravnava drugače. Ko se nepravilnosti ene strni obešajo na veliki zvon. Da se v predvolilni kampanji govori samo o temah, ki ustrezajo eni strani. To prakticirajo tudi dominantni mediji."

Govorci so posvet zaključili optimistično, saj so srečanja, kot je bil ta posvet, pravi način za obravnavanje te teme. Tudi razlike med govorci na teoretični ravni niso bile tako velike, da se ne bi mogli vsaj z majhnim delom povedanega vsi strinjati.

https://www.youtube.com/watch?v=4SHN1OCOZDY
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30