Nad sovražni govor s tresočo roko, saj lahko dobri nameni vodijo v totalitarizem (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
V Predsedniški palači je predsednik države Borut Pahor danes gostil 16 strokovnjakov z različnih področji, ki se ukvarjajo s svobodo govora in sovražnim govorom.
Razprava se je gibala od zahtev, da se sovražni govor omeji, preden preraste v nasilje, do opozoril, da se ga je treba lotevati s tresočo roko, saj nas zgodovina uči, da je poseganje na področje svobode izražanja pogosto vodilo v sisteme, ki so končali na smetišču nesvobode.
Razprava, ki jo je vodil predsednik Borut Pahor, se je vrtela predvsem okrog tega, kaj sovražni govor je, kje postaviti mejo med sovražnim govorom in svobodo govora, ter kakšne ukrepe lahko država sprejme za zajezitev tega problema. Kljub željam vseh zbranih po spremembah, pa posvet ni prinesel bistvenih novih odkritji. Tako so govorci, ki so bili zbrani iz različnih političnih polov, predvsem ponavljali, kar smo od njih že slišali.
Varuhinja Vlasta Nussdorfer je v svoji predstavitvi poudarila, da sovražni govor niso zgolj besede ampak tudi dejanja, opozorila pa je tudi, da so diskriminacije ne podlagi vere deležni tudi pripadnike večinske vere v Sloveniji. Z novim letom pa bo na uradu Varuha zaživel center za človekove pravice, ki bo primerna platforma tudi za debato o svobodi govora in sovražnem govoru.
Zbrani strokovnjaki so najprej predstavili svoja stališča, vmes pa je bil čas tudi za replike. Matjaž Gruden je svoje razmišljanje začel z nedavnim napadom v Strasbourgu. Po njegovem mnenju, so bili streli rojeni iz sovraštva in sovraštvo je bilo rojeno iz besed. Kljub temu pa moramo biti pri omejevanju svobode govora previdni.
Po mnenju dr. Dominike Švarc Pipan je razmejevanje na svobodo govora in na sovražni govor napačen pristop. Po njenem mnenju gre za razmerje med svobodo govora na eni strani in posegom v pravico do varnosti, identitete, dostojanstva na drugi strani. Konkretnih predlogov na ministrstvu do sedaj še niso izoblikovali, se pa na vladi intenzivno pogovarjajo o tem, ali je trenutna zakonska ureditev primerna.
Po mnenju dr. Nataše Pirc Musar imamo v Sloveniji problem postavljanja mej. Ko teče kri, je po mnenju Pirc Musarjeve že prepozno. Predlagala je tudi ureditev sovražnega govora v prekrškovnem pravu, proti čemur se je jasno zavzel dr. Matej Avbelj, ki je opozoril na sociološko poimenovanje sovražnega govora, ki ga nikakor ne smemo preganjati z administrativnimi prekrški.
Svoboda govora je izjemno pomembna človekova pravica, je v svojem govoru povedal dr. Ernest Petrič. "Brez te svobode človeškega napredka ne bi bilo, ne bi bilo demokracije, ne bi bili ljudje. Zato je prva misel, da je treba s tresočo roko, zelo previdno, zadržano, posegati na tisto področje, ki ga imenujem zloraba pravice do svobode govora." Petrič je zbrane opozoril tudi na to, da so še vsa svetovna gibanja, ki so vzklila v svobodi in z željo po njej, končala v totalitarni državi. "Zakaj je nekaj, kar se je začelo veličastno, nazadnje končalo na smetišču nesvobode? Moja razmišljanja mi kažejo, da se je žalostna zgodba ponavadi začela z omejevanjem svobode govora."
Mag. Petra Lesjak Tušek iz Društva novinarjev Slovenije je opozorila, da ne smemo vseh novinarjev in medijev metati v isti koš. "Mediji, ki so poteptali novinarske standarde in žrtvovali etična načela, morajo prevzeti odgovornosti. Širše gledano novinarji ne smemo in ne moremo bežati od odgovornosti, slepili bi se, če bi govorili, da je lahko kdorkoli izvzet. Mediji smo v neizprosni tekmi za ratinge. Omogočili smo prostor za širjenje nestrpnosti in razraščanje sovražnosti. Pomesti moramo pred svojim pragom. Klima sovraštva se vedno bolj vzpostavlja. Pri tem prednjačijo mediji, ki so v lasti strank ali pa so povezani z njihovimi člani."
Dr. Neža Kogovšek Šalamun, ki se je s področjem sovražnega govora ukvarjala znanstveno, je opozorila na to, da je v Sloveniji kazenski pregon popolnoma zastal, še posebej zaradi restriktivnega tolmačenja zakonodaje. "Monopol za vložitve obtožnice ima tožilstvo in je vratar, da bi se sodstvo opredeljevalo o teh primerih. Nimamo sodne prakse, kar vodi v splošno dezorientiranost." Predlagala je tudi, da bi se za raziskovanje in odkrivanje sovražnega govora moral ustanoviti poseben oddelek policije, saj trenutna zakonodaja spleta ne obravnava kot javnega prostora.
Dr. Žiga Turk je povedal, da lažne novice in sovražni govor niso nič novega, vse pa se je spremenilo po letu 2016, ko so se začele dogajati nenavadne spremembe. Ljudje so izglasovali Brexit, Trumpa, Orbana. Poraženci so kolobarili med lažnimi novicami, ruskim vmešavanjem, sovražnim govorom, pod okriljem tega, da če bi volivci vedeli kdo je Trump, ga ne bi izvolili. Nasprotniki se sedaj sprašujejo, kako nazaj vzpostaviti sistem, ko je komunikacija nadzorovana. Pri tem stari mediji voljno sodelujejo, saj jim na račun interneta padajo oglaševalski prihodki.
Dr. Matevž Tomšič iz Združenja novinarjev in publicistov je glede sovražnega govora opozoril na težnjo, da se iz medijskega prostora izloči drugače misleče. "Širjenje lažnih novic je problem. Ampak so tudi druge oblike medijske manipulacije, ki niso nič manj problematične, enako dvojna merila, ko se protagoniste z enega pola obravnava drugače. Ko se nepravilnosti ene strni obešajo na veliki zvon. Da se v predvolilni kampanji govori samo o temah, ki ustrezajo eni strani. To prakticirajo tudi dominantni mediji."
Govorci so posvet zaključili optimistično, saj so srečanja, kot je bil ta posvet, pravi način za obravnavanje te teme. Tudi razlike med govorci na teoretični ravni niso bile tako velike, da se ne bi mogli vsaj z majhnim delom povedanega vsi strinjati.
https://www.youtube.com/watch?v=4SHN1OCOZDY
Razprava se je gibala od zahtev, da se sovražni govor omeji, preden preraste v nasilje, do opozoril, da se ga je treba lotevati s tresočo roko, saj nas zgodovina uči, da je poseganje na področje svobode izražanja pogosto vodilo v sisteme, ki so končali na smetišču nesvobode.
Na posvetu so sodelovali: Andrej Motl (Spletno oko), dr. Dominika Švarc Pipan (Ministrstvo za pravosodje), Jan Zobec, doc. dr. Jože Vogrinc, izr. prof. dr. Matej Avbelj, dr. Matevž Tomšič (Združenje novinarjev in publicistov), Luka Lisjak Gabrijelčič, Matjaž Gruden, Miha Lobnik (zagovornik načela enakosti), dr. Nataša Pirc Musar, dr. Neža Kogovšek Šalamun, prof. dr. Peter Jambrek, mag. Petra Lesjak Tušek (Društvo novinarjev Slovenije), doc. dr. Rok Čeferin, Vlasta Nussdorfer (varuhinja človekovih pravic) in prof. dr. Žiga Turk.
Razprava, ki jo je vodil predsednik Borut Pahor, se je vrtela predvsem okrog tega, kaj sovražni govor je, kje postaviti mejo med sovražnim govorom in svobodo govora, ter kakšne ukrepe lahko država sprejme za zajezitev tega problema. Kljub željam vseh zbranih po spremembah, pa posvet ni prinesel bistvenih novih odkritji. Tako so govorci, ki so bili zbrani iz različnih političnih polov, predvsem ponavljali, kar smo od njih že slišali.
Varuhinja Vlasta Nussdorfer je v svoji predstavitvi poudarila, da sovražni govor niso zgolj besede ampak tudi dejanja, opozorila pa je tudi, da so diskriminacije ne podlagi vere deležni tudi pripadnike večinske vere v Sloveniji. Z novim letom pa bo na uradu Varuha zaživel center za človekove pravice, ki bo primerna platforma tudi za debato o svobodi govora in sovražnem govoru.
Svoboda govora je ključna za demokracijo
Zbrani strokovnjaki so najprej predstavili svoja stališča, vmes pa je bil čas tudi za replike. Matjaž Gruden je svoje razmišljanje začel z nedavnim napadom v Strasbourgu. Po njegovem mnenju, so bili streli rojeni iz sovraštva in sovraštvo je bilo rojeno iz besed. Kljub temu pa moramo biti pri omejevanju svobode govora previdni.
Po mnenju dr. Dominike Švarc Pipan je razmejevanje na svobodo govora in na sovražni govor napačen pristop. Po njenem mnenju gre za razmerje med svobodo govora na eni strani in posegom v pravico do varnosti, identitete, dostojanstva na drugi strani. Konkretnih predlogov na ministrstvu do sedaj še niso izoblikovali, se pa na vladi intenzivno pogovarjajo o tem, ali je trenutna zakonska ureditev primerna.
Po mnenju dr. Nataše Pirc Musar imamo v Sloveniji problem postavljanja mej. Ko teče kri, je po mnenju Pirc Musarjeve že prepozno. Predlagala je tudi ureditev sovražnega govora v prekrškovnem pravu, proti čemur se je jasno zavzel dr. Matej Avbelj, ki je opozoril na sociološko poimenovanje sovražnega govora, ki ga nikakor ne smemo preganjati z administrativnimi prekrški.
Svoboda govora je izjemno pomembna človekova pravica, je v svojem govoru povedal dr. Ernest Petrič. "Brez te svobode človeškega napredka ne bi bilo, ne bi bilo demokracije, ne bi bili ljudje. Zato je prva misel, da je treba s tresočo roko, zelo previdno, zadržano, posegati na tisto področje, ki ga imenujem zloraba pravice do svobode govora." Petrič je zbrane opozoril tudi na to, da so še vsa svetovna gibanja, ki so vzklila v svobodi in z željo po njej, končala v totalitarni državi. "Zakaj je nekaj, kar se je začelo veličastno, nazadnje končalo na smetišču nesvobode? Moja razmišljanja mi kažejo, da se je žalostna zgodba ponavadi začela z omejevanjem svobode govora."
Mag. Petra Lesjak Tušek iz Društva novinarjev Slovenije je opozorila, da ne smemo vseh novinarjev in medijev metati v isti koš. "Mediji, ki so poteptali novinarske standarde in žrtvovali etična načela, morajo prevzeti odgovornosti. Širše gledano novinarji ne smemo in ne moremo bežati od odgovornosti, slepili bi se, če bi govorili, da je lahko kdorkoli izvzet. Mediji smo v neizprosni tekmi za ratinge. Omogočili smo prostor za širjenje nestrpnosti in razraščanje sovražnosti. Pomesti moramo pred svojim pragom. Klima sovraštva se vedno bolj vzpostavlja. Pri tem prednjačijo mediji, ki so v lasti strank ali pa so povezani z njihovimi člani."
Dr. Neža Kogovšek Šalamun, ki se je s področjem sovražnega govora ukvarjala znanstveno, je opozorila na to, da je v Sloveniji kazenski pregon popolnoma zastal, še posebej zaradi restriktivnega tolmačenja zakonodaje. "Monopol za vložitve obtožnice ima tožilstvo in je vratar, da bi se sodstvo opredeljevalo o teh primerih. Nimamo sodne prakse, kar vodi v splošno dezorientiranost." Predlagala je tudi, da bi se za raziskovanje in odkrivanje sovražnega govora moral ustanoviti poseben oddelek policije, saj trenutna zakonodaja spleta ne obravnava kot javnega prostora.
Dr. Žiga Turk: Sovražni govor kot način obračunavanja s političnimi nasprotniki
Dr. Žiga Turk je povedal, da lažne novice in sovražni govor niso nič novega, vse pa se je spremenilo po letu 2016, ko so se začele dogajati nenavadne spremembe. Ljudje so izglasovali Brexit, Trumpa, Orbana. Poraženci so kolobarili med lažnimi novicami, ruskim vmešavanjem, sovražnim govorom, pod okriljem tega, da če bi volivci vedeli kdo je Trump, ga ne bi izvolili. Nasprotniki se sedaj sprašujejo, kako nazaj vzpostaviti sistem, ko je komunikacija nadzorovana. Pri tem stari mediji voljno sodelujejo, saj jim na račun interneta padajo oglaševalski prihodki.
Dr. Matevž Tomšič iz Združenja novinarjev in publicistov je glede sovražnega govora opozoril na težnjo, da se iz medijskega prostora izloči drugače misleče. "Širjenje lažnih novic je problem. Ampak so tudi druge oblike medijske manipulacije, ki niso nič manj problematične, enako dvojna merila, ko se protagoniste z enega pola obravnava drugače. Ko se nepravilnosti ene strni obešajo na veliki zvon. Da se v predvolilni kampanji govori samo o temah, ki ustrezajo eni strani. To prakticirajo tudi dominantni mediji."
Govorci so posvet zaključili optimistično, saj so srečanja, kot je bil ta posvet, pravi način za obravnavanje te teme. Tudi razlike med govorci na teoretični ravni niso bile tako velike, da se ne bi mogli vsaj z majhnim delom povedanega vsi strinjati.
https://www.youtube.com/watch?v=4SHN1OCOZDY
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
9 komentarjev
STAJERKA2021
Če kdo ni gledal v četrtek, 13. 12. 2018 na SLO 1, ob 20 uri omizja na tematiko T6, priporočam ogled. Tipičen primer okoriščanja ljudi z imeni in priimki, dokazili podkrepljenimi z dokumentacijo i, z eno milijardo preplačanim projektom in vsi mi, ki imamo električne priključke, vsaki mesec plačujemo za to KRAJAO STOLETJA. Primer, PSI LAJAJO, KARAVANA GRE DALJE. Dokazana kraja, zlate palice, vikendi, ljudje z obrazi, pa se nič ne zgodi. Ni epiloga in ga tudi nikoli ne bo. Bojim se, da bo DRUGI TIR, enaka zgodba. Nobenega še niso za T6 preganjali ali odvzeli en sam €. Če pa to ni svinjarija. Male tatiče, z ukradeno KEKEC PAŠTETO, pa hitro pod ključ (mogoče za dve pašteti), ampak točno tako, organi pregona se ukvarjajo s kurjimi tatovi, ker se velikih barabinov ne upajo ali ne znajo lotiti. Proti takim tatovom se mi bogo še migranti prikupili, ker bodo CENEJŠI.
romanos1
Prav tako se moramo vprašati,kam smo padli,da se morajo ustanavljati takšna omizja?
Slava Jošt-Kuzman
Pri 40.21 minuti je zame sprejemljiva definicija sovražnega govora (Avbelj), vse drugo pa le nakladanje in omejevanje svobode govora v prid vladajočih in utišanje kritikov oblasti:.
http://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf
Alojzij Pezdir
Mednarodno ugledni nekdanji profesor mednarodnega prava in dekan FSPN/FDV UL, ustavni sodnik in predsednik Ustavnega sodišča RS, politik ter diplomat SFRJ in RS dr. Ernest Petrič. “Brez te svobode (namreč: govora) človeškega napredka ne bi bilo, ne bi bilo demokracije, ne bi bili ljudje. Zato je prva misel, da je treba s tresočo roko, zelo previdno, zadržano, posegati na tisto področje, ki ga imenujem zloraba pravice do svobode govora.”
Na srečo ima mednarodno ugledni in vplivni osebni svetovalec predsednika RS Boruta Pahorja več kot dovolj mednarodnih izkušenj, ustreznih znanstvenih in strokovnih znanj ter najvišjih političnih, etičnih in diplomatskih vrlin, da lahko s svojimi jasnimi in strogimi stališči pomembno prispeva k razumnemu treznenju in ohlajanju ideološko motivirane ter hujskaško napadalne populistične histerije skrajno nazadnjaških, nestrpnih, izključevalnih ter popadljivih levičarjev in anarhistov, ki bi vsem državljanom, ki si še upajo misliti in celo govoriti drugače (od njihovih samooklicanih ideologov in prerokov), najrajši po gestapovsko ali udbovsko nadeli trajni "nagobčnik" totalitarističnega policijskega in tožilskega pregona ter političnega, pravnega in državljanskega izločanja oz. dobesedno likvidiranja iz "svobodne družbe" po njihovi pravni meri in pod represivnim "pendrekom" njihovih servilnih policijskih in pravosodnih "justifikatorjev".
Naravnost neverjetno in nadvse sramotno je dejstvo, da so v prvih vrstah hujskačev, ki zahtevajo omejevanje svobode govora in polnokrvnega političnega pluralizma v samostojni in demokratični RS, mnenjski dreserji javnega mnenja iz Društva novinarjev Slovenije. Če so se njihovi starejši kolegi novinarji v okviru istega društva v komunistični diktaturi SFRJ dostojno in tvegano postavili proti zloglasnemu 133. členu kazenskega zakonika v SFRJ, se dandanašnji člani istega cehovskega društva DNS tako rekoč brez sramu zavzemajo za ponovno omejevanje svobode govora v demokratični in politično pluralni RS z zloglasnim obujanjem pravnega orožja pristranskega totalirarnega terorja ene in edine dovoljene politične stranke oz. oblastne ideologije.
Kraševka
Slovenski štor ob 3,19.
Dobro ste povedali. Pridružujem se vašemu mnenju.
APMMB2
Pred davnimi leti sem požiral Mrožkovo dramo Policisti. To je duhovito norčevaje iz režima, kakršen danes vlada samo še v Slovenji. Takrat, ko je Mrožek pisal policiste so ti veljali za Poljsko in za svet onkraj železne zavese.
Sedaj lahko zatrdim, da je železna zavesa skorajda padla. Visi samo še na enem haklcu, ki se mu reče Slovenija. Nikoli si nisem mogel misliti, da bo tako. Na Poljskem je to duhovito a poučni deklo bilo prepovedano, v Sloveiji, če se ne motim, so ga celo uprizorili. Bilo pa je prevedeno in natisnjeno.
Namesto brezplodnega blebetanja, bi predsednik naredil več, če bi predlagal Mrožka ponatisniti.
Kraševka
DOBRE POGLEDE NA svobodo GOVORA JE PODAL SPŠOŠTOVANI ERNEST PETRIČ.
KRITIČNO O SOVRAŽNEM GOVORU JE POVEDAL TUDI Žiga Turk, KI UGOTAVLJA, DA HOČE NEKDO UTIŠATI DRUGAČEMISLEČE.
romanos1
Pogrešal sem profesorja Župančiča,da bi jim razložil kakšno zadevo!
Škoda,da niso našli še enega stola....
MEFISTO
Ta zbor pametnih in nespametnih ljudi je bil strel v prazno in sam sebi namen.
Ne samo v teoriji, še bolj v praksi se pa vendar že dolgo ve, da je sovražni govor vsako besedovanje, s katerim se ne hvali ter občuduje levice in njenega dela ter lika.
Prekršek ali kaznivo dejanje sovražnega govora lahko zagreši izključno samo desničar.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.