Poslanci so na današnji izredni seji obravnavali problematiko nastajanja nacionalnega načrta za okrevanje. Dokument bo podlaga za koriščenje 5,2 milijarde evropskih sredstev, ki naj bi pripomogla k hitrejšemu okrevanju države in njeni transformaciji v zeleno in digitalno družbo. Vendar je ob tem vlada deležna očitkov, da je dokument nastajal v pretirani tajnosti in da se v njegovo pripravo niso vključili vsi deležniki.

Zaradi vseh očitkov ter ker je dokument prišel v javnost, je vlada iz dokumenta naposled umaknila oznako interno, kar omogoča, da se o predlogu vzpostavi javna razprava. Kljub temu pa je iluzorno pričakovati, da bodo na koncu zadovoljeni vsi interesi, saj so pogledi, za kakšen razvojni preboj naj si prizadeva Slovenija, različni.

Evropski načrt je sicer izredno ambiciozen in predvideva razdelitev kar 670 milijard evrov, od tega je približno ena tretjina nepovratnih. Za Slovenijo to pomeni, da bo od skupaj 5,2 milijarde evrov prejela 1,6 milijarde nepovratnih sredstev. Poraba sredstev mora biti usklajena z zahtevo, da jih je vsaj 37 odstotkov namenjenih za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev, petindvajset odstotkov pa za transformacijo v digitalno družbo. Ob tem pa noben od njih ne sme bistveno škodovati okolju.

Projekti sicer niso vezani zgolj na ta sredstva, saj jim lahko država zagotovi dodatno financiranje tudi iz drugih virov, sredstva pa se lahko porabijo tudi že za začete projekte.

Kako se bodo delila finančna sredstva

Načrt za okrevanje kot ključna področja za izhod Slovenije iz krize obravnava devet področij: trg dela, zdravstveni sistem, socialno varstvo in dolgotrajna oskrba, finančni in fiskalni sistem, podporno okolje za podjetja, trajnostni in zeleni prehod, digitalna Slovenija, izobraževanje ter turizem in kultura.

  • Trg dela (29 mio EUR nepovratnih sredstev) S tem denarjem želi vlada izboljšati podporo prožnejšim ureditvam dela, prilagoditi delovna mesta invalidom ter omogočiti mladim hitrejši vstop na trg dela.
  • Zdravstveni sistem (202 mio EUR nepovratnih sredstev) Optimizirati zdravstveno oskrbo na primarnem nivoju, posodobitev regionalnih bolnišnic ter obeh UKC. Investicije v novi Infekcijski kliniki. Skupno želi vlada temu področju nameniti 400 milijonov evrov.
  • Socialno varstvo in dolgotrajna oskrba (99 mio EUR nepovratnih sredstev) Reforma sistema dolgotrajne oskrbe z vzpostavitvijo sistema enotnih vstopnih točk in dodatnih storitev, ki trenutno niso dostopne (npr. pri oskrbi na domu)
  • Finančni in fiskalni sistem, podporno okolje za podjetja (187,7 mio EUR nepovratnih in 849,7 povratnih sredstev) Spodbujanje investicij s posebnim poudarkom na depriviligiranih področjih ter krepitvi verig s hrano.
  • Trajnostni in zeleni prehod (711,6 mio EUR nepovratnih in 1,5 milijarde povratnih sredstev) Finančno najobsežnejše področje. Načrt želi s sredstvi povečati rabo obnovljivih virov, trajnostno mobilnost, spodbujati javni potniški promet ter posodobiti javno infrastrukturo, zlasti železniško. V okvir tega sodi npr. tudi posodobitev železniške postaje Ljubljana.
  • Digitalna Slovenija (344,5 mio EUR nepovratnih in 206 mio EUR povratnih sredstev) Digitalna transformacija na področju trga dela, sociale, zdravstva, prostora in okolja, kmetijstva, prehrane, gozdarstva in pravosodja.
  • Izobraževanje (325,6 mio EUR nepovratnih in 179,2 mio EUR povratnih sredstev) S tem denarjem želi načrt povečati odzivnost izobraževalnega sistema, vzpostaviti kompetenčni center za državno upravo ter spodbujati prenos znanj in tehnologij v gospodarstvo.
  • Turizem (140 mio EUR nepovratnih in 200 mio EUR povratnih sredstev) Investicije na področju kulture in kulturne dediščine. Načrt želi tudi zmanjšati vpliv krize na turistično gospodarstvo.

Opozicija si želi večji vpliv

Sprejemanje načrta že zadnjih nekaj mesecev spremljajo očitki, da vanj niso zadovoljivo vključeni. Tako eden od predlagateljev izredne seje Franc Trček vladi očita, da je gradivo pripravila na način “zaprtega kluba”, načrtu pa očita, da ta prinaša zgolj asfalt in beton. Podobnega mnenja je tudi njegov poslanski kolega Luka Mesec iz stranke Levica, ki v načrtu vidi kupovanje glasov pred naslednjimi volitvami in opozarja, da bo v naslednjih letih zdravstveni sledila še podnebna kriza. Vladni načrt pa jo v veliki meri ignorira.

Da je načrt nastal izključno v vladnih krogih, je tako pred sejo kot na sami seji zanikal pristojni minister Zvone Černač. Po njegovi besedah je namreč pri ustvarjanju strategije sodelovalo več kot 450 deležnikov, opozicija pa ima vpogled v strategijo že od 23. decembra lani. Slovenija je po njegovem pojasnilu glede osnutka redno v stikih z Evropsko komisijo.

Ob tem zagotavlja, da vlada in koalicija, ki ju zastopa, gledata od spodaj navzgor, tako da imata pri načrtovanju pred očmi konkretnega človeka; študenta, delavca, medicinsko sestro, pacienta, upokojenca in številne druge. Zato so njihove prioritete na vseh področjih življenja in dela.

10 KOMENTARJI

  1. ” Podobnega mnenja je tudi njegov poslanski kolega Luka Mesec iz stranke Levica”

    Fantič ima svojemu mnenju primerljiv priimek.
    Pa me zbrišite, admin. – ampak mnenje nekoga, ki v življenju še ni naredil ene ure resnega šihta, je za mene brez vrednosti.

      • Glej ga, glej, mar nisi ti pristaš strpnega dialoga brez trohice sovraštva ali zamere?

        Morda te pa ostali premalo poznajo.

        Mimogrede, koliko imen uporabljaš zadnje dni na Domovini?

        Rekel bi, za celo sinočnjo tarčo!

      • g. Igor, v primerjavi z g. Mescem in ostalimi nakladači v pralamentu svetlobna leta več. So imeli ogromno časa in niso nič naredili. Njihovi komentarji so zdaj temu primerni.

  2. Opozicija bi “rada sodelovala” pri programu. Seveda, dodala bi dve vejici in eno piko, ter se širokoustila, kako je bila glavnina programa njihova. Kot da jih ne poznamo. Potem pa bi bile zahteve po sodelovanju pri delitvi denarja. Ker, oni so vendar pomagali in morajo biti zraven, ko se bodo sredstva delila.
    Vse je že zajeto. Pa tudi delitev bo ta vlada obvladala. Opozicija, brcate v prazno!

    Najboljši v DZ je bil g. Polner.
    Njegova satira na že vse “storjeno v prejšnjih vladah” je povedala več, kot če bi naredili spisek, kaj vse NI BILO NAREJENO. Gospod Polner, čestitke.

      • slovenceljček,že sedaj je vidno,koliko je tovariš Janez Janša zadolžil našo državo in te dolgove bodo SLOVENSKI DRŽAVLJANI morali plačevati še naslednjih 200 let.
        Seveda,tovariš Janez Janša to dela samo z enim namenom.On mora vladati,za drugo mu ni mar.

  3. KUL lahko “sodeluje” pri idejah kam bo šel denar edinole v primeru, da bodo odločali katere lončnice posaditi na okna šol, vrtcev, zdravstvenih domov….!! Imeli so priliko pokazati kaj znajo, pa so se ukvarjali sami s seboj! Dovolj je teh preizkusov na plečih naroda!! Naj prodajajo svoje verbalne puhlice, pa naj jih kupi kdor želi!!
    Vlada je v norih razmerah zdržala eno leto in DELA !! Čestitke! Ostanimo na konju in jezdimo naprej! Morda nam bo kdo sledil!??
    Mimogrede še…Ste gledali sinočnjo Tarčo!? Kaj pomaga, če se vladni predstavnik odzove vabilu v oddajo in potem Erika brusi jezik na njegovi pojavi!! Kako prozorno, kako perverzno! Si minister Hojs zasluži tako obravnavo ob tem ko voditeljica vsem drugim v studiu dobrohotno prikimava!?? RTV in PROFESIONALNOST! Odlična ideja za opozicijo, ki hoče biti zraven! Tukaj naj pa oni ” povlečejo asfalt”, da bo nacionalka odprla vrata tudi onim, ki pridejo z one strani!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime