Na vrhu G7 prvi korak v smeri mednarodne davčne revolucije

Gospodarstvo

Blaž Čermelj

Komentarjev: 13
Vir: Twitter

Ni skrivnost, da so ugodne davčne stopnje za podjetja, pogosto predmet sporov med državami, ki se z njimi trudijo privabljati podtejtja z največjimi dobički, in tistimi, ki bi si želele prav tako prejeti del dobička, ki ga multinacionalke ustvarijo v njihovi državi, a dobiček akumulirajo v davčni oazi. 

Za ureditev tega področja doslej ni bilo prave politične volje, saj so imele določene države na račun tega nezanemarljive finančne prilive. Toda teh časov je, kot kaže, konec. Finančni ministri članic skupine G7 so namreč na zasedanju v Londonu dosegli “zgodovinski” dogovor o globalnem davku na dohodke največjih podjetij v vrednosti najmanj 15 odstotkov. Dogovor naj bi svojo končno raličico prejel na julijskem zasedanju skupine G20 v Benetkah, verjetno je, da bi dogovor sprejele tudi članice OECD.

Predlog prinaša oblikovanje najnižje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, pa tudi na posebna pravila glede višine in kraja plačevanja davka. Ta globalni davek bi tako obračunali le največjim in najbolj donosnim podjetjem na svetu, med katerimi ne bodo le tehnološki velikani, kot si je sprva prizadevala Francija.

Velike članice EU so zadovoljne

Na nek način je presenetljivo, da je do dogovora prišlo šele sedaj, saj je zdajšnji način poslovanja že dolgo trn v peti številnim gospodarsko uspešnim državam. Tako je britanski finančni minister Rishi Sunak na družbenem omrežju Twitter dogovor pospremil z besedami, da so po letih razprav “finančni ministri G7 dosegli zgodovinski dogovor o reformi globalnega sistema obdavčitve, da bi ga pripravili na globalno digitalno dobo“.

Podobnega mnenja je tudi nemški finančni minister Olaf Scholz, ki je po poročanju agencije AFP dogovor o davku označil kot dobro novico za mednarodno davčno pravičnost. “Podjetja se ne bodo mogla več izogibati fiskalnim obveznostim s tem, da svoje dobičke zvito preusmerjajo v države z nejasno davčno strukturo.”

Pozitivni odzivi prihajajo tudi iz Francije, ki si je že več let prizadevala za takšen davek in si bo prizadevala, da bi bil ta čim višji.

Povsem drugače pa dogovor spremljajo davčne oaze kot so Švica, Singapur ali Irska.  Irsko, na primer bi ta celik pretres davkov na dohodke pravnih oseb močno prizadel. Na Irskem imajo namreč trenutno sedež številne multinacionalke, ki poslujejo po celotni EU. Ker bi ta podjetja po novem več davka plačevala na velikih potrošniških trgih, bi na Irskem najverjetneje plačala manj. Državo, ki ima trenutno 12,5-odstotni davek bi to udarilo za približno dve milijardi evrov na leto. Še bolj, če bi jo posledično zapustili veliki delodajalci v državi, kot so Apple, Google in Facebook.

Dogovoru, da bi se davčna stopnja za velika podjetja poenotila na ravni EU nasprtuje tudi Madžarska. Za države bo to v praksi pomenilo, da bodo ob določeni najnižji davčni stopnji za sedeže multinacionalk tekmovale tudi na drugih področjih, kot je infrastruktura, podpora raziskavam ali kvalificirana in visoko izobražena delovna sila.

Presenetljiv dogovor

Današnji dogovor prinaša nekakšno poenotenje med državami, ki so doslej z nizkimi davki privabljale velike tehnološke multinacionalke in drugimi, ki od njihovih dobičkov niso imele prav dosti.

Ostri spori med njimi se tako vlečejo že vse zadnje desetletje, zato je kompromis v tem trenutku pravzaprav presenetljiv. Veliko zaslug za to gre pripisati sovidni krizi, ki je dobičke bolj kot komurkoli drugemu povečala prav spletnim velikanom Amazonu, Applu, Facebooku, Googlu in Microsoftu.

Večja obdavčitev teh družb bi lahko vsaj delno pomagala zapolniti velikanski proračunski primanjkljaj zahodnih držav. Predlog si sicer želi doseči tudi, da bi dohodke od dobičkov preko posebnih skladov odslej prejemale tudi manjše države, kot je Slovenija, zaradi česar ga bodo te predvidoma prav tako podprle. Koliko bi na ta račun prejela Slovenija, še ni jasno.

Ključna ameriška podpora, podrobnosti bo potrebno še doreči

Pomemben razlog za sklenitev takšnega predloga je tudi močna podpora ZDA, saj si  ameriški predsednik Joe Biden želi, da bi njegov 2250 milijardni načrt infrastrukturne prenove države financirale tudi velike korporacije (ZDA so prej predlagale najnižji 21-odstotni davek).

Tehnološka podjetja sicer že dolgo podpirajo prizadevanja za nadomestitev vedno večjega števila nacionalnih dajatev na svoje prihodke z jasnimi pravili glede tega, kje plačujejo davek.

Študija, ki jo je ta teden objavil Davčni observatorij EU, je napovedala, da bi lahko 15-odstotna stopnja letno ustvarila 41 milijard evrov (49,9 milijarde dolarjev) za ZDA in 48 milijard evrov za članice Evropske unije.

Še vedno pa ostajajo nedoločene tehnične podrobnosti sporazuma, torej, kako natančno deliti pridobljene davke. V sporočilu po srečanju je bilo zapisano, da bodo države, v katerih delujejo velika podjetja, dobile pravico do obdavčitve “vsaj 20%” dobička, ki presega 10% maržo. Toda opredelitev, katera podjetja bi dejansko obdavčili je ostala pri dikciji “največjih in najbolj donosnih večnacionalnih podjetj”.

Povezani članki

13 komentarjev

  1. Najbolj nevaren dogovor v zgodovini. Začelo se bo po malem. Nadaljevalo se bo z ekonomskimi sankcijami in vojaškimi akcijami v neposlušnih državah. In enotnim svetovnim davkom na dohodke in potrošnjo.

    Trenutno je namreč davčna konkurenca med državami najboljši mehanizem, da vas ne obdavčijo preveč. Ta dogovor spodkopava to konkurenco. Ustvarili so davčni kartel na poti v krasni novi socialistični svet. Upajmo, da bo dogovor propadel.

    Govorijo, da se multinacionalke izogibajo plačevanju davkov. Jaz pravim, prav je tako. Ker, odgovorite si na vprašanje: Kdo bo ustvaril s temi dobički bolje plačana in več delovnih mest? Država ali multinacionalka?

    Da ne omenjamo razmerja koristnosti npr. programerjev v Googlu in vojske zaposlenih po raznih agencijah in npr. na nekem rtv.

    • Neumnost Von Mises. Inženirji v razvitem svetu danes plačujejo do 50 % davka na svoje dohodke. Tudi v Sloveniji. Številne največje korporacije pa plačajo minimalne davke v višini nekaj odstotkov. Je to pošteno?

      Razlika med obdavčitvijo dela in kapitala je strahovita in izjemno nepravična. Korporacije lahko pobegnejo na Ciper in v Luksemburg, ljudje pač ne. Ker imamo družino, domovino, skupnost!

      Če se bo na račun pobranih davkov korporacijam, znižala obdavčitev dela, bo to dobro. Če se bo na račun pobranih davkov javna poraba še povečala, pa bo to slabo. V tem pa se strinjava. Javna poraba razvitih držav je že davno presegala vse meje zdravega razuma.

      Ta davčni prihodek je potrebno izkoristiti za znižanje obdavčitve dela. Če bo delo manj obdavčeno, bodo ljudje tudi več in raje delali. Ljudje sami bodo ustvarjali delovna mesta. S trenutno konfiskatorno obdavčitvijo dela in razbohoteno socialo, pa marsikdo raje pobira socialo in malo fuša ob strani.

      Poleg tega moderne velike korporacije sploh ne ustvarjajo veliko zaposlitev. Outfit7, ki je milijardna firma ima 350 zaposlenih. Google ustvari 1,5 milijona prometa na zaposlenega (!). Krka za primerjavo pa ustvari dobrih 115.000 EUR prihodka na zaposlenega z 11.000 zaposlenimi. Moderni tehnološki velikani niso veliki zaposlovalci. Krka je.

      Libertarci ste v mislih ste še vedno na škotskem podeželju 18. stoletja, ne pa v modernem svetu, ki mu vladajo oligopolne korporacije. Mamona je treba ukrotiti, ker so njegove tendence psihopatske. V tem so si enotne vse velike svetovne vere, na čelu s Krščanstvom.

  2. “Denar je sveta vladar”, je star slovenski rek.

    In največ denarja se vrti prav v multinacionalkah. Vse je odvisno od tega, kakšno vodstvo ta ima, ali je dovolj modro, da svoje moči ne izkorišča le za ozke interese.

    Če pa pridobijo preveč VELJAVE in sprejemajo za širšo DRUŽBO slabe odločitve, je to za človeštvo nevarno.
    Sama mislim, da ni dobro, da se preveč GOSPODARSKE moči koncentrira na enem mestu. Mogoče so imeli to v vidiku na G7 ?

    • Največ denarja se vrti po državnih kanalih. V EU sektor država porabi okoli 50% BDP. In za vse odloča politika, na katero lahko malo vplivaš enkrat na 4 leta. Pa še takrat imaš na izbiro dva, tri PAKETE politik.

      Multinacionalke tako kot ostala podjetja so povsem odvisni od potrošnikov, saj z vsakim izdelkom posebej, ki ga kupiš v trgovini, glasuješ, ali podjetje dela dobro ali slabo.

      Strah prd koncentracijo kapitala pri vse manj ljudeh je povsem odveč. 1. Ker vsi po malem postajamo lastniki kapitala. Oz. lastnikov kapitala je vedno več in ne vedno manj. 2. Nobena multinacionalka ni večno največja. Nekoč so bile med največjimi East India Company, Rockafeller Standard Oil, trgovska veriga ANP, Enron, … Kje si danes?

  5. Von Misess delno imate prav. Med ostalim kot kaze Svicarska davca analiza za izogibanje davkom ni razlog zgolj v pohlepu lastnikov podjetij, temvec tudi nerazumljivi pohlep vlad po centralizaciji in upravljanju z denarjem, ki ga niso ustvarile. Analiza kaze, da se lastniki najmanj izogibajo davkom, ko so izpolnjeni naslednji pogoji.
    1.Nizke oz.zmerne davcne obremenitve,
    2. O pobranem denarju prvenstveno soodlocajo tisti, ki so ga ustvarili oz. se porablja na obmocju na katerem je bil ustvarjen.
    3. Davke pobirajo najnizji nivoji oblasti- obcine,
    4. Lastniki vidijo, da se njihov denar smotrno uporablja za skupne potrebe in pri odlocanju o delitvi soodlocajo
    5. V drzavah, ki of majo najnizje stopnje korupcije in klientelizma.
    Vsemu navedenemu sledi fiskalna teorija in praksa kantonov in obcin ter poseldicno drzave.
    Posledica Svica je ena od drzav z najnizjimi davcnimi obremenitvami. Posledica zaradi nizjih obremenitev se malokdo izogiba davkom. Posledica z nizjimi davcnimi stopnjami se v proracunu nabere vec kot bi se ob visokh davcnih stopnjah.

    • Peter – ja dejansko bi se morali posluževati principa subsidiarnosti. S tem bi se izognili upravičenemu (!) strahu, ki ga ima ‘Von Mises’ pred previsokimi davki (ki pogosto financirajo centralistično vodene države; zgodovinsko je ena izmed najbolj znanih Francija). ‘Von Mises’ ima tu prav, se pa bojim, da je liberalnega obdobja konec; dolžino njegovega trajanja bi lahko podaljšali ravno s tem, da se davke da v pristojnostn ižjim nivojem, to bi tudi volivci razumeli in se tako uprli zavajanjem novega socialističnega centralizma.
      Peter – potrebno je tudi omeniti, da Vaš princip ni aplikativen samo na Švico, ampak tudi na večje države, tako da pri tem ne gre za nek ”magični” ”švicarski” model.

  7. Teodor zgodovinska dejstva govorijo v prid davkom. Prve civilizacije so lahko nastale šele takrat ko so ljudje bili sposobni ustvariti vsaj nekaj malega več kot so potrebovali za lastno življenje. Prvotni namen, ki davke opravičuje še danes so bile skupne potrebe kot so varnost, gradnja svetišč in kmalu zatem tudi infrastruktura. Davki so postali problem ker so si vladarji izmišljali nove in nove davke. Pri davkih torej ne gre za vprašanje obdavčitev da ali ne. Gre za vprašanje do kašne stopnje je obdavčitev opravičena ker se večji delež davkov uporablja za družbeno koristne skupne potrebe, ki bi bil sicer nedosegljive.
    Zgodovina vzpona in propada civilizacij kaže d a so se civilizacije vzpenjale dokler so bile obdavčitve zmerne in so je zbran denar dejansko uporabljal v splošno dobro.
    Civilizacije pa so propadle, ko so se povampirile in so zaradi previsokih zahtev in koristi vladajočih struktur obdavčile vse , ki so ustvarjali novo vrednost na način, da so davki postali razvojna ovira. Kot posledica je bilo na voljo vse manj dobrin in čeprav v % višji davki v blagajno niso več v absolutnem znesku bili dovolj za obstoj preveč razbohotene birokracije in samo pašništva vladarjev.
    Takih držav tudi ljudje niso bili več pripravljeni braniti zato so tudi vojaško oslabela .
    Evropi je torej treba povedati, da se zgodovina ponavlja. Enotna nizka obdavčitev v vseh državah sveta bi bila seveda dobra rešitev vendar je vprašljiva njene izvedba. Vedno se bodo našle elite, ki bodo navzven podprle enotno davčno stopnjo nato pa pomagala ustvariti ali politično braniti davčne oaze v katerih bodo sam plačevale davke.
    Iz tega vidika je zanimivo da na Švico tako zaradi tajnih računov kot nizkih obdavčitev najbolj pritiskajo ZDA in ne sosednje Evropske države in Vatikan. Odgovor je najbrž na dlani.

Komentiraj