Na volilni dan ostati doma? Taktiziranje je lahko nevarno

Tino Mamić
36

Embed from Getty Images
Dilema iti na volitve ali ne je postala večja od te, katerega od kandidatov voliti (ne). Predvsem med volivci desne sredine.

Z nizko udeležbo bi pokazali nezaupanje politiki. Predvsem vladajoči. Tako mislijo nekateri desnosredinski politiki, ki bi radi pokazali, kako malo je v očeh ljudi vredna bitka za prestižno, a ne ravno pomembno, politično funkcijo: med dvema odtenkoma rdeče.

A žal naraščajoče nezaupanje v politiko običajno ne prinese volilne zmage modrejšim politikom. Raje pride do pojava protestne stranke. In pojavi se Berlusconi. Ali Janković. Še večja nevarnost pa je, da nezaupanje v politiko uniči demokracijo. In pojavi se Mussolini. Ali Hitler.

Če si politik želi nizke volilne udeležbe, pa najsi bo to referendum ali predsedniške volitve, je to znak za alarm. To pomeni, da je politik začel dvomiti v demokracijo, kar je nevarno.

Razumem ljudi, ki zamahnejo z roko in rečejo, to ni moja izbira. Ne morem pa razumeti politikov, ki to spodbujajo.

Špekulacija ni le ugibanje

Tudi špekulacija, da bo Šarec v primeru poraza ustanovil stranko, ki bo odjedla del volilne pogače demokratičnemu polu, je logična samo na prvi pogled.

Šarec bi namreč, glede na dojemanje politike, ki je lastno tistim, ki v Sloveniji oznanjajo novo politiko in nove obraze, lahko tudi kot predsednik države ustanovil stranko in jo sam ali z marioneto popeljal na parlamentarne volitve.

Preračunljivost v politiki, ko podpreš nasprotnika, da bi ga tako v resnici onemogočil, pa se je tudi že izkazala kot bumerang. Spomnimo se Adolfa Hitlerja: politična večina ga je postavila za kanclerja, misleč, da ga bo lahko kontrolirala. Špekulacije torej niso le ugibanja brez velike vrednosti, ampak so včasih hudo nevarne.

Bolje bi zato bilo ne taktizirati ali tiščati glave v pesek, ampak se opredeliti. Na izbiro imamo dva kandidata. Čeprav sta oba zelo slaba izbira, je vendarle bolje izbirati manjše zlo, kot prepustiti to izbiro skrajno levičarskim volivcem. Le-ti bodo namreč na volitve šli disciplinirano, kot vojska. Nižja kot bo udeležba, večja bo njihova moč.

Čeprav sta tako Pahor kot Šarec zelo slaba izbira, je vendarle bolje izbirati manjše zlo kot pa prepustiti to izbiro – skrajno levičarskim volivcem.

Več lupine, manj vsebine

Da je pri Borutu Pahorju več lupine kot vsebine, priznavajo tudi njegovi največji zagovorniki. Pravzaprav je to podobno tudi sami predsedniški funkciji – moč predsednika je predvsem protokolarna, simbolična in moralna, ne pa dejanska. Predsedniška funkcija je bolj lupina kot vsebina. Za razliko od premierske funkcije, ki je uradno šele tretja najmočnejša funkcija (za predsednikom republike in parlamenta).

Ni lupine, ni vsebine

Pri Marjanu Šarcu, pretendentu, izzivalcu za Pahorjevo mesto, pa ni ne lupine ne vsebine. Razen, če ambicioznemu politiku priznamo, da je sedemletno vodenje občine z 29.000 prebivalci dovolj, da postaneš predsednik Republike Slovenije, ki bo imenu dveh milijonov državljanov nagovarjal šefe držav v palači OZN v New Yorku.

Ob misli na to me, priznam, zaradi neugodja kar malo stisne v želodcu. Ne znam si tudi predstavljati, kako bi kakemu novinarskemu kolegu na Zahodu razložil fenomen izvolitve nekdanjega komedijanta in župana lepega gorenjskega mesteca za – predsednika Republike.

Pomožne sile disciplinirane vojske

To, je, kajpada, moje mnenje. Vsaj 186.000 Slovencev, ki so v prvem krogu volili Šarca, ne misli tako, ampak povsem drugače. Povsem jasno mi je, zakaj večina teh ljudi tako glasuje. Razni strici, uredniki, sosedje in gostilniški mnenjski voditelji so zelo jasno povedali, kaj jim je storiti. Zato so ti isti ljudje v preteklosti na parlamentarnih volitvah (iz)volili Pahorja (2008), Jankovića (2011) in Cerarja (2014).

A zdi se, da ne gre samo za disciplinirano vojsko skrajne levice. Ankete kažejo, da je samo polovica volivcev SDS in NSi volila kandidatki omenjenih strank. Polovica pa druge.

Eni od teh so glasovali taktično: podprli so Pahorja, ker njihova kandidatka nima možnosti.  Zakaj pa je za Šarca volilo 26% volivcev NSi in 13% volivcev SDS? Popolnega odgovora na to seveda ne moremo dati. Lahko le ugibamo.

Nekaj je gotovo vplivalo, da je Šarec gorenjski kandidat in je Gorenjcem zato malce bližji. Ni tako izumetničen in poln besed kot Pahor, mnogi so z njegovim županovanjem zadovoljni. Hodi redno k maši, bere berilo, ena hči je ministrantka, druga pevka na koru.

Neka ugledna Slovenka prijateljem pošilja pismo, v katerem pravi: »Šarec je kar pravi desničar, vendar je v svoji prejšnji službi kot igralec zelo veliko nastopal vsepovsod, tudi levičarjem in Kučanu, zato so ga resnično grdo obravnavali. On bo kar pravi predsednik države, saj zna udariti s pestjo po mizi in verjamem, da bo znal to uporabiti tudi v parlamentu.« Zraven pošilja še priponko z molitvijo za domovino.

Če bi tega ne izvedel iz prve roke, bi zamahnil z roko. Ne bi namreč verjel. Tito in Stalin nista imela sinov pri ministrantih. Bila sta sama ministranta…

Sindrom »protestantskih« korenin

Nekaj identičnega se je potihem dogajalo tudi leta 1990. Vsi vemo, da je Jože Pučnik iskreno in nepreračunljivo v kamero povedal, da je ateist, medtem ko je Milan Kučan rekel, da so njegove družinske korenine protestantske.

In poznam primer redovnice, ki je zaradi tega volila SKD in Kučana. Sindrom »protestantskih« korenin je očitno spet na pohodu.

36 KOMENTARJI

  1. “Čeprav sta tako Pahor kot Šarec zelo slaba izbira, je vendarle bolje izbirati manjše zlo kot pa prepustiti to izbiro – skrajno levičarskim volivcem.”

    Jaz med njima sploh ne vidim razlike. Le kateri je manjše zlo in zakaj?

  2. Gospod Mamić do sedaj sem redno hodila na vse od plebiscita, do referendumov in volitev, na nobenih nisem manjkala tudi pred petimi leti, ko tudi kandidata nista bila po mojem okusu sem šla in prekrižala oba kandidata, ker menim, ne morem se odločiti za kandidata, ki po mojem mnenju krši in dela ravno nasprotno tistemu v kar jaz verjamem. Nisem volivka, ki pada na sladke in lepe besede, ker od teh besed jaz niti moja družina ne more živeti. Kandidat mora jasno povedati kakšna družba naj bi bila Slovenija in človek, ki bi rad sedel pri pomembnih vprašanjih na dveh stolih zame ni predsednik. Včasih mora predsednik tudi zagovarjati stvari, ki večini niso najbolj všeč so pa pravilna in morala.
    Imate prav največ škode naredijo t.i. desni volivci, ki hodijo v cerkev in volijo leve stranke in ljudi samo a podlagi tega, kako lepo govorijo, po njihovo niso razdiralni in se ne kregajo, ne vedo pa, da ravno ta narejen nasmešek skriva veliko hinavščino iz njihove strani. Pač ljudje so se ujeli na med in mleko, ki pa ga je v moji Sloveniji vsak dan manj. In takrat se bodo ti ljudje zavedali, da so z dobrimi nameni pomagali tlakovati pot v pekel.

  3. Spoštovani Mamič, zelo dobro razmišljanje, Vredno posnemanja. Ti ki pozivajo naj ljudje, kar ostanejo doma in ne hodijo na volišča – imajo cilj, da se DEMOKRACIJA uniči. Tudi če demokracija ni najboljša – boljšega ni !

    Po Titovi smrti je bila parola: “Po Titu Tito” ! In to je v Sloveniji živo. Tito je imel raje diktaturo kot demokracijo.

    Desni volivci izhajajo iz POTOMCEV tiste večine, ki jo je Titova Jugoslavija utišala. Tako kot se osel navadi palice, so se tudi oni naučili NIČ REČI, ker to škoduje. Zato so tiho in si še na volitve ne upajo. To je narobe. Toliko zavesti moramo imeti in spoznati kaj je boljše od slabega. Pojdimo volit, za dobro DOMOVINE !

    • Milan si šel na vsak referendum , na vsake volitve kot jaz? Sem povedala zakaj ne grem to je tako kot če te po nedolžnem obsodijo potem pa te vprašajo ali imaš raje, da te ustrelimo ali obesimo:

  4. Vprašati bi se morali, ali vsi tisti, ki priporočajo volilno abstinenco kot blago obliko protesta proti ignoranci vladajoče elite, sami niso del ali celo agitpropovsko orodje vladajoče elite, ki se z vsemi silami bori predvsem za ohranjanje “statusa quo” in v tem kontekstu za ohranjanje lastnih privilegijev v družbi.
    V ta kontekst sistematičnega propagandističnega mrtvičenja družbe oziroma njene popolne pasivizacije sodijo še populistične parole, da so tako ali tako vsi politiki in vse stranke enaki in enake, enako skorumpirani in enako gluhi za resnične interese in potrebe volilne baze, da nič ne pomagajo “novi obrazi” in “nove politike”, če za njimi stojijo stare politično-kriminalne skupine mafijsko organizirane “globoke države” itd. , itn.
    Ali da je treba funkcijo predsednika RS preprosto odpraviti, ker da nima najvišji državni neposredno izvoljeni funkcionar dovolj pooblastil in tudi ne dovolj moralne karizme, da bi lahko pozitivno vplival na nadaljnji družbeni razvoj s strpnim in tvorni ter spoštljivim vključevanjem vseh družbenih skupin in slojev.
    Skratka, vse več je glasov in stališč, ki javno pozivajo k odpravi demokratičnih pravic in pravil pri skupni izgradnji demokratične države, kar pomeni, da se zavzemajo za odpravo demokracije, svobode in enakosti kot temeljnih pridobitev razvoja meščanskih družb od francoske revolucije dalje.
    In kaj ponujajo namesto demokracije: že videno!
    Ideologijo in zločinsko prakso komunistične oktobrske sovjetske revolucije z neznanskim terorjem in brezmejno protičloveško strahovlado komunistične elite , ki je samo v času Stalinovega terorja sovjetski imperij “olajšala” za več kot 50 milijonov življenj nedolžnih žrtev. Da o bolj ali manJ temeljitih zločinskih posnemovalcih brezdušnega Leninovega in Stalinovega terorja po totalitarnih državah Evrope, Azije, Srednje in Južne Amerike ne in dodatnih desetinah milijoniov nedolžnih žrtev revolucionarnega terorja ne razglabljamo posebej.
    Politična ter državljanska pasivnost in v tem okviru volilna abstinenca množic sta lahko prvi korak k postopni odpravi demokracije, svobode, enakosti med ljudmi in vladavine prava!
    Tega bi se morali zavedati tako volivci, kakor tudi politični, mnenjski in medijski voditelji.

  5. Teorija manjšega zla je v SLO privedla do množičnih povojnih pokolov. Mnogo iskrenih domoljubov je s stisnjenimi zobmi podprlo komuniste. V zahvalo so dobili metek v glavo ali pa vsaj dolgotrajno šikaniranje, odvzem premoženja ipd.

    Volitve predsednikia so izgubljena priložnost. Treba je začeti ustvarjati platformo za zrušitev režima rdeče mafije. Široko koalicijo.

    Vem, glavni problem je v tej koaliciji NSi. Če bodo vztrajali pri protijanšizmu za vsako ceno, bodo žal postali (ne?)hote del režima, ki ga bo treba zrušiti in njegove podpornike lustrirati.

    • Povsem se strinjam s s teboj. Kje so bili ti , ki se sedaj borijo za visoko volilno udeležbo ob raznih referendumih, ki so še kako posegli v denarnico vsakega državljana. Ni jih bilo in sedaj pametujejo kako je treba iti na te predsedniške volitve koga pa naj volim Pahorja, ki je moji denarnici naredil tako globoko luknjo da jo še moji pravnuki ne bodo poplačali, ali enega komedijanta Šarca, potem se pa čudimo da nas Hrvatje peljejo sc…, da za tuje partnerje smo samo smetišče za umazano industrijo in nič vreden partner.

  6. Imam občutek, oziroma kar malo strah me je, da bo šlo na volitve zelo malo ljudi. S komer koli govorim, vsak mi reče: Ne grem volit, zadosti je!
    Meni se zdi to neodgovorno. Kaj hočemo potem? Diktaturo? Prav je, da gremo na volitve in volimo. Zavedajmo se, da ni idealnega kandidata in ni idealnega predsednika.
    Povejte, kateri predsednik tudi v drugih državah je idealen: Putin, Trump, Macron, Erdogan, Merclova…
    V prihodnosti pa bi bilo boljše, da bi predsednika države izvolil kar parlament. Koliko časa, koliko razprav, koliko živcev in koliko denarja bi prihranili!

  7. Ne iti na volitve je nespametno. Če k temu poziva politik, pa je zavržno. Bi politiki radi vladali brez volitev? Kako take imenujemo, se ve. Ne iti na volitve ni oblika protesta. Je prepustitev odločanja drugim.
    Da ni desnosredinskega kandidata smo krivi volivci, zlasti pa desnosredinske stranke in še posebej njihovi voditelji.
    Odločiti se moramo. Pri tem si lahko postavimo vprašanje, kateri kandidat bi bil manj škodljiv. Bolje si je zastaviti vprašanje, kateri kandidat je bliže stališčem ali vrednotam, ki so meni blizu, kateri kandidat je doslej pokazal večjo stopnjo strpnosti in spoštovanja do vseh državljanov. Kateri kandidat kaže višjo stopnjo pravne in politične kulture in sposobnost dialoga z vsemi ter ne izključuje in deli državljanov na prvo in drugo razredne. Kateri kandidat je občutljiv na kršitve človekovih pravic. Še bi se našli kriteriji za presojo.
    Za mojo osebno presojo je zelo pomemben odnos, ki ga je posamezni kandidat na svoji dosedanji funkciji kazal do spoštovanja človekovega dostojanstva vseh državljanov in zlasti do moje svobode in ene najpomembnejših pravic, pravice oziroma svobode vesti in ali ne kažejo njegova dosedanja dejanja in besede na izrinjanje religioznosti iz javne sfere v zasebnost. Pri tej presoji ne igra veliko vloge deklarirana vernost ali nevernost. Gre za stališča, gre za odnos do človekove svobode in človekovega dostojanstva.

  8. Odlična kolumna in neverjetno naključje. Danes mi je nekdo v mestu povedal, da bo – če volil za Šarca, ker da zna udariti z roko po mizi! Kocbekov spin razsaja tudi v Ilirski Bistrici.

  9. Butalec, ti ne vidiš svetlobe na koncu tunela, pa tudi pred tunelom ti ni jasno.
    V Sloveniji je res potrebna VELIKA koalicija ali pa vlada NARODNE ENOTNOSTI. Janša ima NSi, kot trn v peti. On je prepričan, da če uniči NSi, bo dobil vse glasove on. To je EGOIZEM, ki ga tepe njega in Slovenijo. S kom bo Janša delal koalicijo, če slučajno dobi njegova stranka največ glasov ? Ali je tebi jasno, meni ni . NSI je edina stranka, ki ga v Janševi zadnji vladi ni zapustila – on pa išče v njej sovražnico. Janša mora stopiti na pot povezovanja, sicer bo vso DESNICO naredil za “talko” demokracije in pomlad se bo oddaljila.
    Le skupaj NSi, SLS in SDS ter Krščanski socialisti in še kakšna manjša stranka imajo podobne korenine, čeprav je Janša bolj lev od tistih, ki jih z levico “zmerja”.

  10. Če ne voliš je moč volilnega glasu drugih volilcev dvakrat večja.

    Nedvomno je potrebno podpreti Pahorja, če smo ga prejšnjič proti Türku, ga moramo tudi sedaj. In če vsaj malo cenimo njegove napore za enako obravnavo vseh državljanov, je moralno, da se to stori.

    Če pa bomo želeli kakšnega kandidata bolj po meri desnice, pa bo potrebno bolj resno pristopiti do naslednjih volitev. Tudi vodstva desnih strank, ki so zrela za zamenjavo.

    Volil bom Pahorja.

    • Ti kar voli Pahorja samo zavedaj se da, je on osušil tvojo denarnico, da je ravno on mi njegova komapanija tudi Šarčeva. da ne bo pomote zapufala tebe in vse tvoje potomce še za naslednjih najmanj 50 let zato dobivaš manjšo plačo, pokojnino, imaš slabše zdravstvo, šolstvo,da o kulturi in ostalih stvareh niti ne govorim.Ampak zate je važno kako kandidat lepo govori v resnici je pa hinavec ki si mili pa sem jih spet scat peljal, oprostite na izrazu ampak točno tako je.

  11. Z možem sva razmišljala, da ne bi šla na volitve, ker tako ali tako ni izbire. Pa sva se pogovarjala in se odločila da greva in izbereva, po najinem mnenju manjše zlo – Pahorja. Če ne greva ne doseževa nič oziroma kontra učinek. Kljub vsemu je Pahor bolj politik kot Šarec. Vem, da nas je zadolžil, nas, naše otroke in še kakšen rod naprej. Nisem ga volila za predsednika vlade. Za predsednika države ga bom, ker se mi zdi prav da grem na volitve, da oddam svoj glas.

  12. Volitve niso prav nič drugega kot samo to, koga raje gledaš po TV.
    Namreč vpliva na odločanje nima danes prav noben politik popolnoma nobenega, razen mogoče, ko gre za manjše zadeve.
    Vse vodijo tako imenovani “strici iz ozadja”, ki niso bili nikoli izvoljeni.
    Zato se vprašam, kje kdo tukaj vidi kakršnokoli demokracijo in kakšen smisel sploh imajo volitve?

  13. Imam en problem, volitve imajo dva kroga in kdor je volil svojega kandidata in ta ni več v igri, zakaj bi moral volit v drugem krogu nekoga , ki definitivno ne predstavlja moje nazore alo, da bom volil komunista sem antikomunist , se bo moj dedek v grobu obračal. Toliko.
    Problem je prvi krog. Veliko dela za pospravit za seboj…predvsem na desnici…levica je v polni formi…v primeru , da pa je naša stvarnost večinsko komunistična…smo pač v velikem k.

    • Za to je odgovoren predvsem Janša. On ni sposoben sproducirati enega sredinskega kandidata. S pedigrejem. Pa mi je žal za Tomčevo, je bila solidna kandidatka, zelo dobro je nastopala. Ampak jo je Janša z neodgovorno prepozno kandidaturo in oblatenjem, da je bila kot kandidatka slaba – potunkal. No pa tudi – kot je pokazala agencija Valicon – bi SDS s podporo Novakovi že pred meseci dejansko Novakovo lahko spravila v drugi krog. ampak spet – veliki strateg Janša ni sposoben gledati preko svojih 20%!

  14. Strici iz ozadja niso naklonjeni volitvam. Mi bodimo pokončni in pokažimo, da obstajamo. Zmagaš lahko samo tako, da vztrajaš v pozitivnih odločitvah. Ostati doma pa je NEGATIVNO. Ohranimo demokratične volitve in pojdimo tja. Nekdo je komentiral, da dopišimo na glasovnico ime Bajuk ali pa Pučnik. Žal teh ni več med nami – lahko pa pomislimo koga bi onadva izbrala med tema dvema, ki sta na voljo.
    Žal njim podobnega danes nimamo. Na teh volitvah jaz dajem Pahorju prednost pred Šarcem.

  15. Če ne greš na volitve je to neodgovorno, sploh če si desničar, demokrat. Potem bi ti pravica do demokratičnega glasu, do pluralnosti izražanja morala nekaj pomeniti. Za to se je veliko ljudi dolgo borilo. Potem pa Janša recimo poziva k bojkotu. To je neodgovorno. Do države, demokracije.
    Hočete, da bi imeli sedaj na izbiro nekoga bolj desnega. To bi strategi desnice morali razmišljati pred pol leta. Preveč trmarijo in premalo so konkretni.

  16. Dejastvo je da gre voz desnice krepko navzdol.. Zakaj ni Šarec iznajdba desnice? Zakaj je pomladna stran postala samo desnica ? Živimo v demokraciji kjer volitve odločajo. Izgovori na medie ,strice, kapital so le delna resnica. Na koncu odločijo glasovi, ki jih je pa treba z pravim državniškem pristopom, poštenostjo in sposobnostjo pridobiti. To kar je ostalo od pomladi je žal skregano z realnostjo. Bog pomagaj, sedaj se moramo nasloniti na Boruta, ki na koncu res postaja vseslovenski predsednik in občutek imam, da mu je res zadosti stricev iz ozadja.

    • Mislim, da mora pojem pomladi ko se ga povezuje s strankami, iti v zgodovino. Imeli smo pomladne stranke, ampak pomladni naboj je nato z podporo osamosvojitvi prevzel celoten slovenski narod. Znotraj pomladnih strank sta bili samo 2 desni: SKD in SKZ. Zakaj morebitna nova sredinska stranka, ali liberalna stranka ne bi morala biti pomladna? Kaj pa predsednik Pahor – zakaj on ne bi mogel biti pomladnik?

  17. Pahor je manjše zlo – to se je izkazalo za napačno, pred 5 leti in najbrž sedaj ni drugače.

    Sicer pa predlagam, da res vsi tisti, ki bi radi volili Pahorja, pa niste povsem prepričani, ostanete doma; pa gremo na volitve samo Šarčevi strici iz ozadja in tako pravično kaznujemo Pahorja za vse njegove grehe.

    Ne se bat, Šarec jih bo tudi dobil po grbi, ko bo on na vrsti, tako da ni nobene bojazni, da bi bil kaj protežiran. Razen če… Velik ČE, bo slučajno kaj naredil. Do sedaj še noben politik ni naredil kaj dosti… zakaj bi torej greli ene in iste? Samo “zaredijo se”. Še župnike menjajo iz istega razloga!

    TREBA je it naprej in to vsake volitve! Ne pa srebat to postano župo že 25 let.

    ČETUDI so stare “sile” v ozadju teh fantkov, ki kandidirajo, so zmeraj bolj “razredčena” po vplivu. Poglejte svoje otroke kako se puntajo, so svojeglavi, trmasti… Treba je it naprej! Če ne bomo imeli isto.

  18. KUGY, strinjam se s teboj. Kdaj bo desnica dozorela, da bo skupaj kandidirala pravega človeka, ki zna pritegniti volivce.? Medtem ko “zorimo”, je sedaj najboljša izbira Pahor.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime