Na ulici še delavci v zdravstveni negi, minister jim vrača, da so pri Poklukarju “izpogajali največ od vseh”

Vir: Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Facebook profil

V Ljubljani je danes potekal protestni shod sindikata delavcev v zdravstveni negi. Zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij, ki so po njihovi oceni nastale z decembrskim dogovorom s sindikati zdravstva in socialnega varstva, ob tem pa vladi očitajo tudi ignoranco in neenakopraven odnos do različnih skupin javnih uslužbencev. 

V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije so nezadovoljni z decembrskim dogovorom, ko so se dogovorili o dvigu plač nekaterim poklicem v zdravstvu in socialnem varstvu, za zdravstveno nego pa je vlada vztrajala, da so bili dviga plač deležni že z dogovorom novembra 2021. 

Problem podhranjenosti zdravstvene nege v Sloveniji ni nekaj novega. Stanje, kakršno je, odraža tako pomanjkanje vizije in načrtovanja kadra zdravstvene nege kot tudi načrtno zanemarjanje financiranja področja, so leta 2020 poudarjali pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Zbornica že zadnjih 15 let opozarja, da samo na bolnišničnih oddelkih vseh slovenskih bolnišnic v normalnih razmerah primanjkuje do 25 odstotkov izvajalcev zdravstvene in babiške nege. 

V Sloveniji je pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege, predvsem diplomiranih medicinskih sester, najbolj opazno v bolnišnicah. Glavni skupni dejavniki, ki vplivajo na pomanjkanje medicinskih sester, so staranje prebivalstva, porast kroničnih bolezni in staranje delovne sile v zdravstveni negi. Pomanjkanje medicinskih sester vpliva tudi na njihovo delo, to pa na končni izid zdravljenja pacientov. 

Problem, star 30 let 

“Že zadnjih 30 let razpravljamo o tem, ali v Sloveniji res primanjkuje medicinskih sester. Prepričevali so nas celo, da nas je preveč. Medicinske sestre smo se morale ves čas zagovarjati. Izračuni, ki jih pripravljamo za kadrovske standarde in normative, pa potrjujejo, da je zdravstvena nega vsa leta zaostajala, da ni bilo sistemskega pristopa in posluha za vsa naša opozorila,” je lani dejala Monika Ažman, predsednica zbornice. 

Kot je že takrat povedala, število kadra zdravstvene nege v Sloveniji je, kakršno je, tudi možnosti povečanja vpisa na fakultete so omejene. Opozorila je tudi, da naša država zaradi staranja populacije preprosto ne more biti samooskrbna pri zagotavljanju kadra. 

V bivši državi se je po besedah predsednice zbornice več bolnišnic, tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana, “odprlo z uvozom kadra z Balkana”. “Te migracije z juga na sever še vedno obstajajo, a obvozijo Slovenijo, ker jim nimamo kaj ponuditi.” Da bi ta trend obrnili, bo treba negovalne poklice v zdravstveni negi narediti cenjene. To pa bo možno le, če bodo ustrezno plačani, je dodala. 

Prav tako je takrat spomnila, da skoraj 20 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi, ki so odšli, v zdravstvenih zavodih niso nadomestili, a vseeno dobijo plačilo od ZZZS za te kadre. Predsednica zbornice že takrat ni izključevala možnosti stavke. 

Ignoriranje problema

Problema pomanjkanja kadra zdravstvena politika ni jemala resno. To nezanimanje so tiho podpirali tudi nekateri direktorji zdravstvenih zavodov, saj so povečevanje števila zaposlenih v zdravstveni negi razumeli predvsem kot strošek, in ne kot humanizacijo delovnih razmer ter izboljšanje varnosti za zaposlene in paciente, je že leta 2018 pisala dr. Brigita Skela Savič, redna profesorica in znanstvena svetnica, zaposlena na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. 

Zdravniške organizacije (zbornica, sindikati, društva) skozi leta razvoja medicine in njenih številnih specialnosti niso podpirale potrebe po razvoju znanja v zdravstveni negi, določitvi kadrovskih normativov in uvedbi univerzitetnega študija, ki ga imajo danes že skoraj vse države Evropske unije, je takrat zapisala.  

“Nič nismo naredili, da bi bil naš poklic bolj atraktiven v smislu, da bi podelili štipendije, a na srečo je zanimanja med mladimi še vedno dovolj,” je lani dejala Ažmanova. Zanimanje med mladimi torej je, a potem se zgodijo migracije v tujino v veliki “selitvi narodov” zdravstvene nege z juga na sever in z Vzhoda na bolje plačan Zahod. Samo Nemčija bo potrebovala dodatnih 300.000 zdravstvenih delavcev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da bo do leta 2030 na zemeljski obli potrebnih dodatnih 18 milijonov zdravstvenih delavcev, od tega polovica medicinskih sester. 

Dogajanje danes 

Problem je morda izginil iz medijev, a pod površjem je očitno vrelo. V sklopu reform javnega plačnega sistema smo že doživeli protest gasilcev, zdaj pa imajo očitno dovolj tudi zdravstveni delavci. Na Trgu republike so se danes zbrali protestniki iz vrst Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Za današnji protestni shod so se odločili, ker “ne želijo biti več spregledani in preslišani in ker hočejo znova opozoriti na pomanjkanje kadra ter izčrpanost in podvrednotenje vseh, ki sploh še vztrajajo v zdravstveni negi in socialnem varstvu.”

Kot je na začetku shoda povedala predsednica sindikata Slavica Mencigar, od vlade zahtevajo odpravo nesorazmerij, ki so nastala lani. Zaradi dogovora, ki so ga podpisali leta 2021, takrat niso bili del pogajanj. Takrat je bil namreč sklenjen dogovor o dvigu plač nekaterim poklicem v zdravstvu in socialnem varstvu, za zdravstveno nego pa je vlada vztrajala, da so bili dviga plač deležni že z dogovorom novembra 2021. “Tisti, ki so z decembrskim dogovorom pridobili le enega ali dva plačna razreda, bodo ostali zadaj,” je pojasnila Mencigarjeva. 

V sindikatu nadalje pojasnjujejo, da so takrat nekateri dobili le en ali dva plačna razreda, in zdaj zanje zahtevajo razliko do štirih plačnih razredov, kot je tudi predviden dvig za del zaposlenih v dogovoru oktobra lani. 

Opozorili so tudi na že več kot desetletje nesprejete kadrovske standarde in normative. Ob tem napovedujejo, da so prišli “na ulico tudi v zaščito doslej pridobljenih pravic ter se zoperstavili poskusom odvzema ali zamrznitve nekaterih pravic zaposlenih, ki jih obsegajo izhodišča za prenovo plačnega sistema“. 

Odgovor ministra 

V pogajanjih o plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo bomo naslovili tudi plačna nesorazmerja, zaradi katerih se je danes na protestnem shodu v Ljubljani zbralo članstvo sindikata delavcev v zdravstveni negi, je dejal minister Danijel Bešič Loredan. “To bomo naredili za mizo, s pogajanji z zdravstvenim sistemom kot celoto,” je poudaril. 

Po njegovih besedah nas sedaj čaka “nacionalna odločitev ob krizi zdravstvenega kadra in kadra v socialnem varstvu ter kako bomo zadeve izpeljali, da se ne bomo v kratkem soočali z zapiranjem bolnišnic”. 

Na pomislek, da bodo zaposleni na dvig morali čakati vse do implementacije stebra, je Bešič Loredan odvrnil, da je plačna skupina E3, v katero so uvrščene medicinske sestre, v pogajanjih z nekdanjim ministrom Janezom Poklukarjem “izpogajala največ od vseh”“Potem smo to za silo uravnotežili in zdaj smo tukaj,” je dejal.

A Mencigarjeva je zanikala ministrovo izjavo, da bodo z aprilom vsi deležni dviga plač. Kot je pojasnila, med njimi ne bo plačne skupini E3, ker je v lanskih pogajanjih izpadla v celoti. “To konkretno pomeni, da bo srednja medicinska sestra v ambulanti pri družinskem zdravniku še vedno ostala v 24. plačnem razredu, v katerem bo ostala do leta 2024 oziroma do implementacije plačnega stebra, kar je dva plačna razreda pod minimalno plačo že zdaj,” je dejala.

Duha skušajo potisniti nazaj v steklenico, a ne gre
Potem ko je politično naivno sodnikom podelil obljubo o 600 € bruto več (ki je zdaj niti ne more uresničiti), nekaj navrgel pomočnicam vzgojiteljic ter zdravnikom, se Golobu vrstijo protesti različnih delov javnega sektorja. Z vidika posameznih sindikatov razumljivo, saj bi, če v takšnih okoliščinah sami ne bi skočili, njih same naskočilo članstvo.

Vladi je medtem že postalo jasno, da mimo sistemske ureditve plačnega sistema ne morejo več obljubljati ali dati ničesar. Zaradi posledic njihove politične neizkušenosti pa bodo do takrat trpeli sami. Kaj šele bo, če tako zahtevnega sistema, kot je plačni, ne bodo uspeli spraviti v red.

Eden največjih strokovnjakov za javni sektor pri nas, Gregor Virant, je za snovanje prejšnjega potreboval 5 let. Mar še kdo verjame, da bo Golobovim uspelo v letu ali dveh?!

9 komentarjev

  1. Počasi bo treba tudi pri plačah upoštevati ponudbo in povpraševanje.

    Poklice, ki so nujno potrebni pa jih ljudje zapuščajo in po njih ni povpraševanja, bo pač treba bolje plačati ne glede na stopnjo zahtevane izobrazbe. Tak je tudi poklic medicinske sestre.

    Poleg zdravnikov so v ambulantah in bolnišnicah nepogrešljive tudi medicinske sestre.

    Objavite razpis za delovna mesta. Za delo medicinske sestre se običajno ne javi skoraj nihče. Na razpis za selo v državni upravi se javi pa po 40, 50, 100 ali 150 in več kandidatov..

    Torej bo treba deficitarne poklice, ki so nujno potrebni, plačevati bolje, poklice, po katerih je množično povpraševanje pa nekoliko varčneje.

    Hkrati pa bo treba nekoliko prevetriti pogoje glede zahtevane izobrazbe, pri katerih se rado pretirava.

    Laično sprašujem, mar je res potrebno, da se naprimer za vzgojiteljico predšolskih otrok, kjer gre prevsem za varstvo orok, zahtva visoka izobrazba, enako kot za gimnazijskega profesorja matemati, kemije itd., ki morajo mularijo tudi kaj naučiti?

    • Zelo dobri predlogi in razlaga.
      Res je nujno, da se plače oblikujejo tudi na podlagi ponudbe in povpraševanja.

      Takih “strokovnjakov”, kot je Nika Kovač in Jenul, je v Sloveniji kot listja in trave.
      So pa poklici, kjer se težko dobi ljudi, da bi zasedli delovna mesta.

      Plačni sistem, je nujno prereševati.
      Te, ki res delajo, naj se plača, Lenuhi, ki bi prej razgrajali, kot delali, pa naj dobijo le za kruh in mleko.
      Zakaj plačevati NE-kulturnike, ki sami sebe samo zabavajo.
      Če ljudje tega ne rabijo, naj se “Ne-kulturniki” podajo k gasilcem in medicinskim sestram, da si bodo z delom lahko služili kruh.

      Ta vlada DELAVCE. ki 8 ur resnično delajo ZANEMARJA.
      Zato je nujno, da s protestom pokažejo, da obstajajo delovna mesta, ki nimajo dostojne plače.

      To, da se nekatere dobro plačuje, samo zato, ker imajo v rokah diplomo, delajo pa ne, ni pošteno.
      Plačuje naj se delo in ne papir.

    • MEFISTO, se strinjam.
      V javno upravo se je nateplo toliko kadra, ki je na drugih področjih popolnoma neuporaben.
      Šolski primer je ta vlada Roberta Goloba. Povečanje ministrstev, zaposlovanje vseh recikliranih kadrov in divje kadrovanje po sistemu “samo naši”.

      To je vse potrebno plačati.
      SOCIALIZEM SE NEHA, KO ZMANJKA TUJEGA DENARJA.

    • Osli, ni pravilen izraz.
      “Osel gre enkrat na led”, pravi pregovor.

      Naši volilci pa ponavljajo NAPAKO, na vsakih volitvah in volijo te, ki jim PODZEMLJE zaukaže.
      Zato bi jaz besedo osel, zamenjala s “PRAZNOGLAVCI”, ker ne znajo misliti s svojo glavo, ampak delajo na UKAZ!

      “Samo, da ni JJ” pravijo.
      Ali znajo povedati, kaj je bilo narobe z Janševo vlado?
      Zadnja Janševa vlada je bila 100x bolša od današnjih Svobodnjakov.
      Golobisti – so ANARHISTI, ki bodo ugonobili Slovenijo, ker teptajo vsa pravila, ki so zadnjih 30 let veljala.

Komentiraj