Članstvo v neki organizaciji oz. ustanovi narekuje članom/icam spoštovanje skupnih organov in njih odločitev, saj so se k temu obvezali, ko so vstopili. Toda kakšne morajo biti tiste skupne odločitve? Ali so samo članice tiste, ki morajo spoštovati centralne odločitve, ali pa morajo tudi centralni organi upoštevati in spoštovati notranji red in vrednote članic? Čim širša je neka ustanova, čim več članov oz. področja obsega, tem bolj previdno mora ukrepati in odločati, da bodo zaobseženi resnično skupni interesi vseh. Če niso, je treba pustiti vsakemu članu, članici, da v svojih bistvenih zadevah na svojem področju ukrepa po svoje.
Pri vsaki ustanovi je kot zadnja alternativa vedno predvidena tudi možnost izstopa. Član/ica je vstopil/a, ker je menil/a, da je to zanj dobro. Kaj če se potem izkaže, da pozitivne plati niso (več) tolikšne?
Ko so srednje in vzhodnoevropske države vstopile v EU, so očitno imele veliko zanimanje zanjo. Te države so vstopale z vsem, kar so v svoji daljni in bližnji zgodovini bile. V daljni zgodovini so ustvarile velike kulturne dosežke, Poljska je bila, vse do njenega razkosanja leta 1772, tudi politični akter na mednarodni sceni. Od francoske revolucije in Napoleonovih vojn pa do konca prve svetovne vojne se je časovno raztegnilo dolgo obdobje, v katerem so se narodi, na silo vključeni v Avstro-Ogrsko, Rusijo, Prusijo in Otomansko cesarstvo, kulturno še naprej s težavo razvijali in istočasno iskali možnosti za ponoven politični vznik.
Po katastrofi Velike vojne naj bi se ta vznik začel. V težavnem dvajsetletju do Druge svetovne vojne je vsej tej regiji botrovala nestabilnost. Zato je bila tako hitro in s tako lahkoto potegnjena v drugo vojno vihro, ki so jo sprožili tedanji trije totalitarizmi.
Po koncu Druge vojne je bil pa ta bazen zaznamovan z blokovsko politiko Sovjetske zveze in bipolarne delitve sveta, in to tudi Slovenija v Jugoslaviji, čeprav kmalu sprta s Stalinom.
Tako se že nahajamo v bližnji zgodovini, ki je trajala pol stoletja. V tem času je bil v vseh teh narodih in državah živeči človek skozi tri generacije vsestransko, torej politično, kulturno, sociološko in vrednostno, zaznamovan z enoumnim, totalitarnim komunističnim virusom. Iz njegovega primeža se zaradi močnih usedlin izvija z veliko težavo. Žal so tovrstni kulturno-socialni procesi zelo počasni in daleč od zaželenih instant-sprememb, ki so na tem področju nemogoče. Prekuženost pred tem virusom je počasna.
Na zunaj je vsa pravna struktura, od ustave dol, lahko v redu. Toda kako so nastrojeni ljudje, ki jo uporabljajo? Kakšen “duh” veje v njej? Pravna struktura je namreč formalno lahko popolna, v izvedbi se pa vse spridi in izneveri.
Nova pravila, stari recepti
Lahko bi kdo dejal, da je s primernimi pravnimi ukrepi po pravni poti možno marsikaj na hitro spremeniti. Vendar so take spremembe možne samo v trenutkih prebliska. Ko je ta minil, smo spet v psihološki sivini in megli od prej, ki jo demokratični vetrovi s težavo čistijo.
V tej situaciji imajo pravo in njegove institucije lahko celo kontraproduktivno funkcijo. Pisani pravni red jamči vsakemu človeku njegove temeljne pravice in urejuje sožitje. Vprašamo se lahko, kdaj je bilo to pravo napisano in kaj so imeli v glavi ljudje, ki so ga napisali. Ali so to bili ljudje, ki so bili pravniško formirani (lahko bi rekli tudi, uniformirani) “pred prebliskom” ali po njem.
Na zunaj je vsa pravna struktura, od ustave dol, lahko v redu. Toda kako so nastrojeni ljudje, ki jo uporabljajo? Kakšen “duh” veje v njej? Pravna struktura je namreč formalno lahko popolna, v izvedbi se pa vse spridi in izneveri. Npr.: Pravniki (sodniki, tožilci, odvetniki.) so formirani (uniformirani) še “pred prebliskom”, delujejo pa s pravili, ki so nastala pretežno po njem. Pravila so nova in se jih formalno držijo, mentalno pa delujejo po “starih kuharskih receptih”, ki jim jih je v “dobrih prejšnjih časih” zapustila “totalitarna babica”, in jih ne marajo opustiti.
Če hoče takšna postkomunistična država s to situacijo počistiti in reči: “Da bo naša demokracija vsebinsko zvesta sama sebi in EU potrebujemo nekatere nujne spremembe”, bo nastal vik in krik: “Kršitev vladavine prava! Vse mora iti naprej kot do sedaj!”.
Državljani znotraj srednje in vzhodnoevropskih držav vsak dan vidimo, da v pravosodnem sistemu “nekaj ne štima”, vse gor do našega Ustavnega sodišča.
Državljani znotraj srednje in vzhodnoevropskih držav vsak dan vidimo, da v pravosodnem sistemu “nekaj ne štima”, vse gor do našega Ustavnega sodišča. V vzhodni Nemčiji so takoj (!) ob padcu Berlinskega zidu in združitvi zamenjali in nastavili nove sodnike iz zahodnega dela, ki niso bili kontaminirani z enoumjem. Na splošno zunanji opazovalci iz zahodne Evrope niso imeli naših težav, zato v najboljšem primeru ne razumejo problematike. Naj bo to milo rečeno, saj je v vsem tem čutiti močno ideološko-politično konfrontacijo za ohranjanje politične premoči.
Ko so srednje in vzhodnoevropske države vstopale v EU, so vstopale v ustaljeno demokratično družbo narodov in držav z jasnimi vsaj široko humanističnimi vrednotami, ter z idejami Schumana, Adenauerja in De Gasperija. Toda kaj, če te vrednote z leti zbledijo in se jim EU izneveri, npr. z uveljavljanjem domnevnih LGBT+ vrednot? Upravičeno lahko ob tej in podobnih izneverjenostih ugotovimo njihovo kršitev vladavine evropskega prava in njegovega prvotnega “duha”.
Torej: Formalno v Bruslju – no news in vse v redu. Po vsebini pa – “nekaj gnilega je v deželi …” (Shakespeare, da ne bo pomote). Zamislimo se.
Že izstop Angležev je nakazal, da je v EU nekaj strašno narobe.
Kaj pa, ce je z Anglezi kaj narobe?
Angleže je napumpal zblojene Trump… Nevem kdo Poljake pumpa trenutno… Naj se poberejo iz EU za vedno…
Kot je povedano, formalno je sistem lahko popolno dodelan. Nazorsko pa na ta sistem še vedno vplivajo odločevalci. Sodišča so v Sloveniji nazorsko leva, skrbno izbran kader globoke države.
Tako je tudi v Bruslju, vplivni svetovni odločevalci, protikatoliško nastrojeni, so v Bruselj nastavili ljudi okužene s kulturnim marksizmom. Soroševa fundacija je to financirala, znatno, z miljardami so vplivali na izbor odločevalskih marksistov v Eu parlament.
Pred očmi se nam odvija Fatima, La Sallete in Garabandal, preizkušnja za poslednje kristjane.
Bruselj se do Poljske obnaša kot do kolonije ali nepokorne province, ki jo je treba dosciplinirati zlepa ali zgrda. Na račun neznanstvene politike o podnebnih spremembah Poljska že plačuje polmilijonsko kazen na dan zaradi delovanja rudnika premoga. Zdaj je dobila milijonsko kazen na dan zaradi disciplinskega sodišča za sodnike, ki naj bi ogrožalo neodvisnost sodišč in vladavino prava.
Bruselj vodijo globalisti, katerega trdo jedro predstavlja mednarodna finančno-bančna oligarhija. Poljska ni vključena v Evro in niti ne kaže namere, da bi to storila. Finančna neodvisnost ji je omogočila, da je gladko prebrodila nekdanjo krizo evro-območja v zvezi z grško krizo. Ob strmih padcih BDP v državah evro-območja ob tej krizi (pri nas je BDP tedaj upadel za skoraj 10%) je Poljska ohranila solidno rast BDP okrog 4-5%. Vstop v evro-območje seveda pomeni izgubo finančne suverenosti, posledično pa tudi izgubo suverenosti pri vodenju nacionalnega gospodarstva. To pa je ključni izvirni greh Poljske , o katerem se na glas ne govori.
Govorjenje o evropskih vrednotah in sankcije zoper Poljsko so zgolj v funkciji destabilizacije Poljske, ki naj pripelje na oblast levico, ki je manj zavzeta za nacionalne interese in bo predvidoma bolj ubogljiva v odnosu do Bruslja. Kot taka bo levica bolj dovzetna za vstop Poljske v evro-območje. To bi seveda pomenilo dejansko finančno in ekonomsko podreditev Poljske globalni eliti, predvsem pa bi omogočilo zajedanje njenega gospodarstva. Evropske bankirje zanima predvsem slednje. Dejansko so države evro-območja nekakšne kolonije mednarodnih bankirjev. Poljska, kot kaže, to noče biti, zato jo je treba politično destabilizirati in zamenjati njeno suverenistično vlado.
Odličen komentar, Navigator, se strinjam.
ok
Na udaru je Poljska, a kaj, če se je evropskim vrednotam izneverila EU sama?
————-
EU vodi orwellijanska birokracija, od nikogar izvoljeni uradniki, ki delujejo po diktatu mednarodne finančno-bančne oligarhije in drugih vplivnih multinacionalk. Države članice so dejansko kolonije te oligarhije. Evropski parlament je karikatura parlamenta, Evropska komisija pa karikatura vlade EU, saj sta dejansko le orodji finančno-bančne oligarhije.
Evropske vrednote v praksi pomenijo pokoravanje oziroma služenje interesom finančno-bančne oligarhije, ki je dejanski suveren EU. Evropski narodi so na milost in nemilost izročeni oblasti tega oktroiranega neformalnega suverena, ki skrbi izključno za svoje interese.
Kdor dvomi v povedano, naj se spomni, kako se je končala akcija slovenske policije, ki je skušala ugotoviti prevare v zvezi bančno luknjo. ECB, katere del je tudi Banka Slovenije, je uveljavila stališče, da policija suverene države, kar naj bi bila Slovenija, nima pravice vpogleda v dokumentacijo neodvisne ECB, ki je kot taka dejansko izven in iznad nacionalne zakonodaje. Formalen zunanji nadzor nad ECB v EU očitno ni možen.
Navigator
Mislim, da je točno tako, kot ste napisali.
Bi dalo misliti, da z vstopom v EU, v praksi pridemo – v “sužnjelastniški odnos” in izgubimo samostojnost.
Želel bi, da bi dobili celovit življenjsko vrednotni in pravni uvid v stanje na Poljskem in Madžarskem, ki ga kritizira in sankcionira EU.
Ko poslušaš poljske in madžarske predstavnike, ni videti nič spornega.
EU pa ne pozna očitno drugačnega dialoga kot grožnje in pravno sankcioniranje.
Nekaj podobnega je tudi pri nas, ko gre za odnos levice do desnice, s tem, da je pri nas to še začinjeno z nasiljem.
Tudi Merklova opozarja, da bi morala EU voditi s članicami dialog in najti sporazumno rešitev.
Želel bi, da bi dobili celovit življenjsko vrednotni in pravni uvid v stanje na Poljskem in Madžarskem, ki ga kritizira in sankcionira EU.
———–
Ne boš dočakal tega. To ni politično korektno. Evropski mediji so v glavnem psi čuvaji globalistične elite, ki dejansko vlada Evropi. Mediji pišejo samo to, kar smejo in kar koristi tej eliti. Vsi ostali so zgolj glas vpijočega v puščavi, ki ga nihče ne sliši in noče slišati.
In kje je rešitev?
Vzhodno evropske države z nami vred smo pričakovali predvsem svobodo.Niti v sanjah nismo pričakovali diktature nekaj obrobnih skupin.Z izgovorom spoštovanja človekovih pravic lahko po nas taca vsak,ki ima 5 min. časa.
Kdor je spremljal odhod UK iz EU ve , da se NE ve kdo pije in kdo plača, da lobirajo… oh dajte no, to je drugo ime za korupcijo. In tega v Bruslju ne manjka. Vshodnoevropske članice so vedno v bolj podrejenem položaju. Žal je Poljska edina, ki je dvignila glas in rekla dost je. Naj Poljaki ODIDEJO …. ja, brez POLJSKE tudi EUja ni več… in to je njihiv adut….
No ja, dosedaj nismo vedeli, da je center EU v Varsavi.
Sicer pa, kako je EU sploh lahko dihala, ko Poljske ni bilo notri?
Kot vemo, imajo na sicer legalno in legitimno izvoljene evro-poslance mnogo večji in odločilnejši vpliv brezštevilni dobro plačani brezdušni lobisti od državljanov/volivcev iz držav članic EU, ki smo jih formalno izvolili.
Ti brezdušni in brezmejno profitoljubni lobisti pa delujejo za mastno plačilo in po nalogu največjih svetovnih finančnih oligarhov in mednarodnih finančnih oz. gospodarskih združb, ki delujejo absolutno in samo v korist svetovne peščice lastnikov brezobzirno prigrabljenega in nagrabljenega kapitala.
In prav ti novodobni megalomanski kapitalisti in globalni transaktorji ter oplemenjevalci kapitala, ki hočejo delovati kot starogrški bogovi z nedotakljivega svetovnega Olimpa, so najbolj zadrti nasprotniki oz. sovražniki suverenih, neodvisnih, samostojnih in svobodnih držav ter skupnosti držav, kakršna je v izhodišču nameravala in hotela postati skupnost EU (s konstitutivnimi idejami Schumana, Adenauerja in De Gasperija).
Seveda pa so se najvplivnejšo lobisti globalnih oligarhov svetovnega kapitala “z igrami korenčka in palice” neopazno “zalezli” tudi v nadnacionalne in najvplivnejše strankarske povezave, kakršni so evro-social-demokrati, evro-liberalci, evro-ljudska stranka ipd. ter posredno tudi v njihove nacionalne podružnice.
Skratka, krog neformalnih, nezakonitih in etično nedopustnih političnih pritiskov, podkupovanj, medijskih zavajanj in lažnih slikanj nedicipliniranih “sovražnikov” ter lažnih razglašanj “čarovnic” ali celo “hudiča” in pozivanj k brezdušnim likvidacijam inkvizitorsko razglašenih “demonov” – je sklenjen.
Države članice EU so postavljene pod neslutene politične in finančne pritiske ter barbarske sabotaže večglave globalno organizirane in vplivne “hobotnice” strateško organiziranega in iz enega središča vodenega svetovnega kapitala, ki zavestno in brezdušno zlorablja vsa sredstva političnega, medijskega in finančnega pritiska na posamezne države in posamezne skupnosti držav, od usmerjanja in preusmerjanja nezakonitih mednarodnih migracij, mednarodnih tokov trgovine z “belim blagom”, z orožjem in mamili, preko usmerjanja in preusmerjanja zdravil in cepiv, do usmerjanja, preusmerjanja in celo nasilnega zaustavljanja/blokiranja tuje/mednarodne finančne (nepovratne in povratne) pomoči.
Prav suverena in svobodna Poljska je ta čas tako rekoč vzorčni primer inkvizicijsko izvršenega tarčnega finančnega nasilja legalnih in legitimnih organov EU, ki zavestno izvršujejo brezdušno zločinsko politiko največjih oligarhov mednarodnega kapitala, da bi po drastičnem in pogubnem poljskem zgledu trajno obglavili in pokorili nedisciplinirane legalne in legitimne organe oblasti v vseh ostalih državah članicah EU.
Ob nezaslišanem pritisku organov EU na ustavno-pravno suvereno in politično neodvisno Poljsko si namreč velja priklicati v spomin, da organi EU niti približno niso ravnali enako pokroviteljsko in nasilno revanšistično v primeru samostojne in svobodne odločbe ustavnega sodišča Nemčije, ali da v celoti upoštevajo veljavno ustavo Kraljevine Španije, ki mimo “evropskih vrednot” in kriterijev “vladavine prava” s pravnim in policijskim nasiljem trajno onemogoča miroljubno gibanje za osamosvojitev Katalonije, izvedbo referenduma o razdružitvi ter najvišje predstavnike avtonomističnega gibanja celo policijsko in sodno preganja ter jim odvzema univerzalne ter temeljne človekove svoboščine in pravice.
Skratka, kar je dopuščeno in dovoljeno Nemcem ali Špancem, ni dopuščeno in dovoljeno Kataloncem, Poljakom, Madžarom …
Kdo bo “ustavil konje” vse bolj populistično razpihovanega in zlonamerno pospeševanega medsebojnega nerazumevanja, nezaupanja in ponovno porajajočega se sovraštva med narodi in državami članic EU ter med narodi in državami Evrope nasploh?
Tako Aktiven državljan, dobro povedano.
In če so LOBISTI tudi KORUPTIVNI, ali ni sodišče zadolženo, da to razčisti?
Ko se KORUPCIJA močno razširi, je edina rešitev IZSTOP.
EU ima samo eno prihodnost: propad.
Prej se zgodi, bolje bo.
Odličen prispevek dr. Finka, čestitke avtorju in Domovini. Razmišljam, da smo verjetno priča usodnim prelomom in odločitvam znotraj EU, ki bodo v prihodnjih nekaj letih vplivale na obstoj EU kot takšne same. Ali se lahko EU v primeru spremembe v političnih zemljevidih posameznih državah, ki jih bodo prinašale in prinesle volitve, sama zaniha nazaj v središče, v katerem je že bila, je veliko vprašanje. Osebno menim, da ne, da je bil Rubikon že prestopljen. Vsekakor pa težnje, ki jih izkazujejo posamezne, pretežno zahodne članice, po federalni ureditvi Unije in s tem po prisilnem podrejanju članic tudi na ideološkem področju, pod taktirko federalnega predsedstva, k čemur zelo očitno stremi npr. Sassoli in pri tem ni osamljen, zagotovo ne bodo sprejemljive za večino vzhodnih članic. Prelom na osi vzhod-zahod je že tu in je bil namerno sprovociran, morda tudi skladni z bolj ali manj skrito težnjo vplivnežev in financerjev iz t. i. Soroševega kroga, za katerega je znano, da spodkopava nacionalne države in so zanj, zaradi lažjega političnega obvladovanja, nadnacionalne forme sprejemljivejše.
Kaj se bo iz trenutne situacije izcimilo, morda niti ni več tako nepredvidljivo. Ali pač je. Eno pa je gotovo, namreč to, da vzhodne članice zaradi hude izkušnje in dediščine komunizma ne bodo popuščale več. Poljska bo morda naredila korak ali dva nazaj, dvomim pa, da bo popustila do točke popolne podreditve. Ebako tudi pri drugih vzhodnih članicah, kjer pod površjem že dodobra vre. Koristi od tega namerno izprovocirnega konglikta pa imajo zgolj mednarodne korporacije in bankirji, za katere so nacionalne vlade s svojimi zakonodajnimi omejitvami postale trn v peti in večji strošek, kot ga želijo imeti.
Upajmo na najboljše, čeprav nas zgodovinska izkušnja uči, da lahko računamo na najslabše.
Kaj jamrate?
Vsi, ki se ne strinjajo z EU imajo moznost izstopiti, brez sankcij. Seveda, potem tudi brez Eura, brez clanstva v NATO itd. Saj, ce prav razumem, vse to ovira svobodo in suverenost.
Izstopiti in narediti ljudi zadovoljne. Na obeh straneh. A ni fino?
Samo, ce prav tolmacim rezultate javnega mnenja na Poljskem 90% Poljakov sploh noce take svobode in suverenosti, ampak ravno obratno, da nocejo, da jim spet v njihovi lastni upravi vbija v glavo kaj je zanje dobro. Tako kot ze od 45 naprej.
Peter,
drži, in mirne duše lahko izstopi npr. Nizozemska, ki je trenutno do vzhodnih članic vsaj navzven najbolj popadljiva.
Vsak lahko izstopi, vendar to nima posledic le za izstopljeno članico. Tudi ni rešitev v tem, da naenkrat začno izstopati vzhodne članice. To zvezo ne more okrepiti, lahko jo le oslabi.
Logična rešitev bi bila verjetno v iskanju skupnega konsenza o tem, kaj je šlo narobe in kako to rešiti tudi v luči prihajajočih gospodarskih, političnih, varnostnih izzivov.
Ula, zelo dobro ste razložili.
Kraševka, hvala ?
Re: Na zunaj je vsa pravna struktura, od ustave dol, lahko v redu. Toda kako so nastrojeni ljudje, ki jo uporabljajo?
Ce prav razumem vprasanje, je edini mozen odgovor, da je potem treba zamenjati ljudi oz. narod.
Gospod Fink, “kapo dol” pred vami, ker tako trezno razmišljate!
Tudi jaz se sprašujem, kdo se oddaljuje od PRAVIL, ki so jih postavili “očetje” Evropske UNIJE – Shuman, Adenauer….?
Ali ima pravico EU USILJEVATI nove ideologije, ki jih v pristopnih pogajanjih še ni bilo?
In končno ideologija naj bo stvar posameznika in VLADAR nima pravice drugih posiljevati.
Kar je pa res pomembno je to, da ZAHOD ne razume – VZHODA, kjer je 50 let vladal enopartijski sistem – KOMUNIZEM, ki je vse drugačemisleče preganjal – pobijal, zapiral, dajal manj pravic in dobrih služb……
In iz tega izvira veliko ZLA. To odseva danes po LJUBLJANSKIH ulicah…. in posledično imamo tudi velik % okoženih. V Italiji, ki je demokratična, so sodniki kaznovali tiste, ki se ukrepov za zajezitev Covida niso držali. Sodniki v Sloveniji pa podpirajo razgrajače in skupaj z njimi rušijo vlado, če ni post-komunistična.
Ali je vladavina prava tam, kjer je DUH-Komunizma še vedno prisoten v SODSTVU, tako, kot v Sloveniji?
Samo vprašam, ali ne temelji EU v prvi vrsti na štirih stebrih (prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala)?
Če se je to v zadnjih letih neformalno spremenilo, ne vem, kodificiralo pa se vsekakor ni. Torej, če varuhi EUja sami spodkopavajo temelje EU, potem je čas za prenovo. Sam sicer menim, da je EU prinesla veliko dobrega, bi pa bil čas za refleksijo in razmislek, kam naj unija gre, oziroma, kako naj se preoblikuje. Tako kot je zdaj, očitno ne gre več naprej. Predvsem njen uradniško/politično/birokratski aparat bi bilo potrebno prevetriti in zmanjšati tako po obsegu kot verjetno tudi pri plačah ali pa za variabilo postaviti kriterije, ki bodo motivacijski v smer dela za koristi državljanov in ne peščice. Drugače je res alternativa samo še izhod in potem konec pax Europa.
Prvi temelj -” PROST pretok ljudi in materiala znotraj meja EU”, v bistvu Bruselj KRŠI.
Zakaj napada Madžarsko ki varuje SVOJO mejo, da k njej ne bi udirali NEZAKONITI migranti iz tujih držav, brez dokumentov, mimo veljavnih mednarodnih prehodov……….
Ali se temu lahko reče vladavina prava?
Peter Klepec komentarji, ki kažejo kakšno je dejansko stanje stari in ne kakšno Evropo bi radi videli desničarji.
Zakaj je Poljska najbolj na udaru zato ker je glede na število prebivalcev najpomembnejša država, ki je (zaradi komunizma) prespala razvojne faze demokracije v ”svobodni ” Evropi in bi sedaj rada preskočila nazaj v tokrat konservativni dogmatizem, čeprav se Poljski voditelji še danes niso osvobodili niti komunističnega dogmatizma pa neglede na to, da se proklamirajo za desničarje niso uspeli otresti.