Na pragu nove migrantske krize Evropa razdeljena, enotni le, da nočejo ponovitve situacije iz leta 2015

5
foto: Pixabay.com

Medtem ko države Zahoda iz Kabula še vedno evakuirajo svoje državljane in Afganistanske sodelavce, državo dnevno zapusti okrog 30.000 ljudi, največ v sosednja Iran in Pakistan, nekaj tudi v Tadžikistan.

Evropa zato že utrjuje svoje meje in se pripravlja na morebiten nov migrantski val, čeprav bo naredila vse, da bi afganistanske begunce zadržali v okoliških državah. Glede sprejemanja Afganistancev so Evropske države in institucije sicer razdeljene, enotno zavračajo predvsem scenarij iz leta 2015.

Nova “migrantska fronta” pa se odpira prek Belorusije, kjer Aleksander Lukašenko z migranti želi pritiskati na Evropsko unijo.

Lukašenko poskuša instrumentalizirati migrante v politične namene

Na zaostrovanje migrantskih razmer se pripravlja tudi Evropa. Poleg že znane Sredozemske in Balkanske poti se odpira še ena – Beloruska. Beloruski samodržec Aleksander Lukašenko je namreč z namenom pritiska na Evropsko unijo orkestrirano pošilja migrante na meje s Poljsko, Latvijo in v največjem številu Litvo. Lukašenko se s tem maščuje za sankcije, ki jih je zoper Belorusijo uvedla Evropska unija po zajetju letala, ki je potovalo iz Aten v Vilno, da so aretirali opozicijskega aktivista Romana Protasijeviča.

Samo letos je iz Belorusije v Litvo vstopilo 4.100 nezakonitih prebežnikov, največ iz Iraka, v primerjavi z zgolj 74 v celotnem lanskem letu. V začetku tedna so beloruski specialci, ki so pred seboj gnali migrante, celo za krajši čas vstopili na ozemlje Litve. Litva je zato že začela graditi ograjo iz bodeče žice na svoji 550 km dolgi meji z Belorusijo. Ograjo postavlja tudi Poljska, ki je na mejo poslala tudi 900 vojakov.

Problematiko so danes obravnavali tudi notranji ministri držav članic EU, ki so izrazili solidarnost z omenjenimi državami in podprli dodatno pomoč. Finančno in tehnično pomoč je Evropska unija prizadetim državam že poslala.

EU utrjuje meje in skuša preprečiti nenadzorovan migrantski val

Ministri so se tudi strinjali, da je potrebno okrepiti zunanjo mejo Evropske unije za preprečitev ilegalnih prehodov meje v prihodnje. Migrantski pritisk narašča tako na sredozemski poti kot tudi na balkanski, kjer se je v zadnjem letu skoraj podvojil, do julija je ilegalno v EU samo po tej poti vstopilo 22.600 migrantov.

V Sloveniji je sicer število ilegalnih migracij letos upadlo za 40 %, do 31.7. jih je vstopilo 4.495, v primerjavi s 7.577 v enakem obdobju lani.

EU glede sprejemanja beguncev razdeljena, enotno pa želi preprečiti migrantski val

Ministri podrobno spremljajo tudi situacijo v Afganistanu. Predsedujoči sestanku, slovenski notranji minister Aleš Hojs je povedal, da mora »mednarodna skupnost zdaj storiti vse, da zagotovi ustrezno humanitarno pomoč in zaščiti najbolj ranljive v Afganistanu.«

Med ministri vlada tudi večinski konsenz, da mora Evropa narediti vse, da ne pride spet do migrantskega vala. EU bo na podlagi posameznih bilateralnih sporazumov ali kako drugače pomagala okoliškim državam Afganistana, da prestrežejo morebitni migrantski val.

Kljub siceršnji razdeljenosti do vprašanja migracij so Evropske države enotne, da si ne želijo ponovitve scenarija iz leta 2015, ko je v nenadzorovanem migrantskem toku v Evropo vstopilo dobrih milijon migrantov.

Komisarka Ylva Johansson je izpostavila, da želijo preprečiti tihotapljenje ljudi na Zahod, ter omogočiti legalen prihod v unijo za najbolj ranljive. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa poziva države članice k enakomernemu deljenju bremena beguncev iz Afganistana. »Ne moremo ljudi, ki so sodelovali z nami, prepustiti na milost in ne milost maščevalcem.« je k solidarnosti pozval Sassoli.

A države imajo glede sprejemanja beguncev iz Afganistana izrazito različna stališča. Nemčija je napovedala, da bo sprejela 10.000 beguncev iz Afganistana, Združeno Kraljestvo napoveduje sprejem 25.000 beguncev, od tega 5.000 že letos. 30.000 Afganistancev nameravajo sprejeti ZDA. Začasno jih bodo sprejele Albanija, Severna Makedonija in Kosovo.

Avstrija in Grčija sta medtem že napovedali, da novih beguncev ne bosta sprejemali. V Avstriji odločitev uživa 90 % podporo javnosti. Pričakovati je tudi podobno stališče Višjegrajske četverice. Madžarski premier Orban ga je že izrazil. Stališča, da drugih beguncev razen dveh družin sodelavcev Slovenske vojske (14 oseb) in še do 5 drugih sodelavcev Evropske unije ne bomo sprejemali, je že izrazil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Podobno stališče je pričakovati tudi od Italije.

Kam bežijo Afganistanci?

Od začetka leta je v Afganistanu dodatno notranje razseljenih 4 milijone ljudi, na dodatnih 2,9 milijona, ki so bili razseljeni že prej. Državo je v zadnjih 10 dneh v povprečju zapustila 30.000 ljudi na dan. V Afganistanu sicer živi 38 milijonov ljudi.

Večina jih beži v sosednje Iran, Pakistan in Tadžikistan. Tadžikistan ocenjuje, da lahko sprejme 100.000 beguncev, v kolikor bi jih prišlo več, bodo za pomoč zaprosili mednarodno skupnost. Iran, ki je s Talibani v dobrih odnosih, že zdaj gosti približno 3 milijone Afganistanskih beguncev. Iz Irana naj bi prihajali signali, da so pripravljeni ob meji z Afganistanom postaviti dodatna begunska taborišča, vendar v zameno za pomoč, glede katere pogledujejo predvsem proti Evropski uniji.

Sprejemu migrantov, posebej pripadnikov etničnih manjšin Sikhov in Hindujcev, je naklonjena Indija. Pripravljenost za sprejem beguncev so izrazili tudi v Ugandi. Dodatnih ljudi pa ne nameravajo sprejemati v Pakistanu, kamor so Afganistanci bežali že v času Sovjetske okupacije leta 1979. Danes je v Pakistanu približno 3 milijone Afganistancev, dodatnih pa kot pravijo, ne bodo sprejemali, čeprav meja med državama zaenkrat ostaja odprta.

Dodatnih beguncev ne namerava sprejemati niti Turčija, ki že gosti 3,6 milijone Sircev in približno 120.000 Afganstancev. Povsem izogniti se valu migrantov v Evropo se tako zdi praktično nemogoče.

5 KOMENTARJI

  1. Evropa je enotna, da je LGTB+ najpomembnejša ideološka doktrina, s katero bomo vsestransko napredovali in prevzeli vodilno mesto v svetu. Prav tako bomo napredovali, ker smo se deindustrializirali in industrijo preselili na Kitajsko. Zaradi reševanja podnebja planeta, smo že ukinili velik del termoelektrarn in še jih bomo, medtem ko se Kitajci nič ne sekirajo zaradi izpustov CO2. Evropa bo ostala brez elektrike , ampak planet bo rešen po našo zaslugi.

    Je še nekaj minornih problemov v EU, ki pa jih bomo kmalu rešili. Na primer moški supremacizem, belski supremacizem, svoboda govora in tiska, ki smo jo sicer že skoraj odpravili in še kaj bi se našlo.

  2. Samo naj se ne ponovi priseljevanje iz leta 2015.
    Že tako ali tako imamo s temi prišleki same probleme. Težave jim lahko pomagamo reševati v njihovih domovinah. Največ bi morala prispevati Amerika in Putin. Res pa je tudi, da ne moreš vsiljevati demokracije plemenom, ki poznajo samo boj in puško – in to že več generacij. Ta plemena ne znajo v miru funkcionirati.

  3. Realpolitik. Med drugim je turški predsednik Erdogan poslal Sirijce v EU, da bi tam v Siriji na izpraznjenem področju naselil Kurde in se tako znebil domačega problema, še prej pa je za njih EU zaračunal hrano in stanovanje…

    Če že, naj bo kvota migrantov enaka številu sodelavcev vojakov tam, ki so izražali demokracijo. V našem primeru dve družini.

    Za zmanjsanje masovnih migracij je ključno, da ZDA s pomočjo Nata in lokalni partnerjev neha izvažati demokracijo, kar je ameriški predsednik Biden tudi napovedal in dvignil temperaturo vsem, ki se napajajo iz tega korita. Podrobnosti: http://www.globalresearch.ca/us-has-killed-more-than-20-million-people-in-37-victim-nations-since-world-war-ii/5492051

  4. Čudno, kako se Fajonka z rdečo zastavo ne bori na barikadah za življenja teh izgnanih Afgancev in njih prisvojitev v Slovenijo. Ti, ki so sedaj pod udarom Talibov v Afganistanu, ne plačujejo in nimajo denarja za plačila za tranzit in polnjenje žepov tihotapcem, zato nikogar ne zanimajo. Nobene nevladne organizacije, nobene Fajonke, ki sicer rada udriha s prižnice zvišenosti po še enem črncu, ki naj ga podpira država. Kdor plača, dobi politično zaščito. Resnični reveži, ki bodo zagotovo poklani, če ne zbežijo, pa jih ne zanimajo. Tolikšna je cena tudi naših NVO in levih strank za izbruh socialne čutečnosti. Enaka je ceni tihotapca belega blaga. Očitno pritoka ni bilo, torej vse tiho je bilo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime