Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Rok Frelih
12
(foto: wikipedia)

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Podcast komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.

Naši vojaki so bili v tujini posredno izpostavljeni nevarnosti, kar je odprlo Pandorino skrinjico in postavilo kopico vprašanj, ki so posledica nizke varnostne kulture; pravzaprav so posledica tega, da družba ne sprejme realnosti, v kateri živimo: kaj je funkcija vojske, zakaj jo imamo in kaj z njo počnemo? O teh vprašanjih se nista sposobna zediniti niti družba niti politika, realnost pa nas je prehitela.

V javnosti velja prepričanje, da Slovenci nismo posebno militanten narod. Vojsko imamo le za lastno zaščito, v tujini nimamo kaj početi, menijo tisti bolj militantni. Ostali pa pravijo celo, da je vojska brez zveze, in bi jo bilo najbolje kar ukiniti. No, oboji se motijo.

Vojsko potrebujemo, čim močnejšo, kar najbolje preskrbljeno in kar najbolj usposobljeno, čas pa od nas zahteva, da smo tudi mednarodno prisotni. Mar zato, ker tako hoče NATO? Tudi zato, pa tudi zaradi sebe, ker smo z ostalimi Zahodnjaki v istem čolnu. Alternative ni. Nevtralnost? V nekem drugem času morda, a danes na globalnem odru nevtralnost naše male republike ni možna.

Če hočemo ali ne, naša dolžnost in obveza je, da k skupni varnosti tudi prispevamo.

Če hočemo ali ne, naša dolžnost in obveza je, da k skupni varnosti tudi prispevamo. Vsak prispevek k skupnim varnostnim projektom pa je pri nas pospremljen z očitki o agresorstvu, češ, kako v službi zlih zahodnih sil SV jemlje svobodo trpečim Afganistancem. To so laži v največji meri.

Slovenska vojska je na svojih misijah v tujini že mnogokrat pripomogla k miru. Spomnimo se prvih misij v BiH, pa uspehov na Kosovu. Ocenjuje se, da je bila bojna skupina Sokol eden od odločilnih faktorjev pri preprečitvi novega izbruha nasilja ob razglasitvi samostojnosti Kosova. Slovenci smo bili pač edina sila, ki so jo na Balkanu vsi spoštovali.

To je bila vojska, ki je bila usposobljena, visoko motivirana, polna (samo)zavesti in pripadnosti idealom, ki jih danes povprečen civilist težko razume. Tedaj ni nihče razmišljal o evakuacijah ob morebitnih konfliktih, govorilo se je le o tem, kako te konflikte za vsako ceno preprečiti. To je bila naloga in pripadniki so jo opravili več kot odlično.

Potem pa je prišla kriza, vojski se je vzela večina sredstev, usposobljenost in motivacija sta padli. Sledili so še incidenti v Libanonu, kjer so naši imeli zgolj hudičevo srečo, da so prišli živi domov. Vse to je le vzpodbudilo splošna nasprotovanja naši prisotnosti v tujini, in politika je v hlastanju za podporo ljudstvu ugodila. Zmanjšali so prisotnost, pa tudi pomembnost in ugled Slovenije.

Ti ljudje so profesionalci, ki so se za ta poklic odločili zavestno, in ki s častjo in integriteto zastopajo Slovenijo v tujini.

Razumljivo je, da javno mnenje nasprotuje temu, da naši vojaki domov prihajajo v krstah. To so navsezadnje očetje in matere, sinovi in hčere nekoga. A po drugi strani v tujino ne hodijo naborniki, iztrgani iz naročja matere. Ti ljudje so profesionalci, ki so se za ta poklic odločili zavestno, in ki s častjo in integriteto zastopajo Slovenijo v tujini. A tega nihče več ne spoštuje, zato jih je vse manj.

Tudi za takšne profesionalce seveda nekoga skrbi; tudi mene osebno. A ne politikov. Za to dam roko v ogenj. Politike skrbi le za javno mnenje in Bog ne daj, da si katera vlada privošči, da pod njo umre prvi slovenski vojak. Potem bi izgubili naslednje volitve.

Če bi politike dejansko kaj brigala dobrobit vojakov, bi jih opremili in usposobili, jim omogočili normalno kariero in poskrbeli za njihov socialni status (prezaposlitev) po odhodu iz vojske. Poklicu bi in organizaciji bi vrnili čast, ki si ga zasluži.

Tako pa hinavsko “skrbijo” za pripadnike in jih evakuirajo iz razmer, za katere glede na realni razvoj dogodkov lahko rečemo, da niso bile življenju nevarne (o tem morda drugič). Verjemite, smrti v Erbilu se niso bali naši vojaki. Bala se je je naša politika.

12 KOMENTARJI

  1. Če vstopiš v vojsko, se menda ja ve, da se pripravljaš za spopade, saj smo vendar v NATU. Sedaj pa toliko blebetanja o armadi šestih vojakov in njihov epski umik z bojišča. Ja kaj pa so mislili ko so vstopali v vojsko, da bodo samo s puškicami na rami paradirali po kasarni in si peli “naša četica koraka”?
    Ne razumem umika in tudi s tem povezanih stroškov z našim vladnim letalom, da so teh šest “revčkov” umaknili z vojnega področja.
    Neumnost brez primere! Če si vojak in plačan za to, BODI VOJAK! Ne pa vekalo!

  2. Ja, logično in nujno, zato je edini izhod dvotretjinska zmaga demokratov na predčasnih volitvah. To je nujno zato, da, ne le Slovenci, ampak kdorkoli dela v naši državi zaživi človeka dostojno življenje, da bo delo plačani trikrat več, kot je na bližnjem Koroškem, kjer živijo enako asimilirani in še zavedni Slovenci in še nekaj priseljenih izpred stoletji. Torej, Slovenci, ljudje te države smo sposobni živeti kot oni, toda oni niso imeli komunizma in ga nimajo prebarvanega, ki se celo vrača, danes. Da danes, to je odločilno. Kaj čaka neosveščene, prevzgojene , ki jih v šolah še naprej prevzgajajo, jim s pravljicami perejo možgane, potonitev v še nižji standard, v še nižjo civilizacijsko kvaliteto oz. nekvaliteto življenja!!!
    Kaj še čaka? Trpljenje! Za napačne korake, za grešnost, kriminal najbolj vplivnih, trpi vsa skupnost. tone, namesto raste. Vsi okoli nas na severu – Višegrajska skupina, se dvigajo, rastejo, lažje premagujejo težave in jih sproti rešujejo, nas pa levaki potiskajo na stran in k tlom, uničujejo državo, narod in narode, vrednote, kulturo, civilizacijo in uvajajo ekspriment, ki propade zdaj tukaj, zdaj tam in z njim vse v kaos in lakoto, beg kogarkoli, ki to more!
    Še je čas, da se obrnemo in primemo za vajeti, ki nam pripadajo po ustavi, dokler ustave ne spremenijo itd. Mladi bodo v dreku, mi smo ga že navajeni in ne bomo šli nikamor. zakaj bi morali oni iti, zločinci pa prodajao našo odlično domovino kriminalcem?! Ja,,od vas je odvisno, kako boste zaslužili, kaj si boste prislužili…, kaj dobili, kaj izgubili, kar je bilo z žulji in krvjo prigaranega!!! Ne se uspavati v pišmeuharstvo in vsegliharstvo, ker prav to hočejo, v to vas sistematično potiskajo. UPOR!!! ZA DOMOVINO IN TO JE UPOR ZASE ALI PA PAJACASTO BEGAJTE OKOLI IN SE NALIVAJTE S PIROM, OKADITE S CIGARETAMI IN DROGO.

    • Miran Klančar, kako jasno ste pokazali, kaj bi bilo potrebno storiti.
      Res ni prav, da že toliko desetletij prepustimo vajeti PLENILSKI Levici, ki s s vojimi dejanji dejansko ruši našo ustavno UREDITEV.

      Ta levica, si celo prilašča letalo Falkon za svoje predvolilne poteze. Dejansko naša vlada ne vlada, ampak “kraljuje” in hoče celo razmajati SAMOSTOJNO Slovenijo, zato tudi RAZSUVA VOJSKO.

      Stečajni upravitelj naše vojske je seveda Erjavec, ki je eden najbolj pokvarjenih ministrov. On je podpisal pogodbo s Patrijo, potem pa pomagal s tem konstruktom sesuvati Slovensko vlado. Od takrat imamo same “marjonete”, ki jim Samostojna Slovenija ni pri SRCU.

      Mislim, da zaradi tega ODPOKLICA vojakov (ki niso tam bili kot civil turisti), bi moral Erjavec odstopiti, stroške Falkona pa poravnati iz svojega žepa.

      Naredil je “dešpet” NATU, SRAMOTO pa Sloveniji, kot nekredibilni državi.
      Ponižal je tudi VOJAKE, ki ga niso prosili, da jih rešuje. To so bili dobro usposobljeni VOJAKI, ki jih je Erjavec degradiral. Erjavec je že na več ministrstvih naredil VELIKO ŠKODE. Njegova ministrovanja so Sloveniji naredila NEPOPRAVLJIVO ŠKODO.

  3. Da imajo tudi dandanes najpogubnejši vpliv na klavrno usodo Slovenske vojske, ki je že nekaj let zapored od pristojnih organov ocenjena za operativno nesposobno v vojnih razmerah, tisti politiki, ideologi in medijski podpihovalci javnega mnenja (in njih simpatizerji), ki jim samostojna, neodvisna, politično pluralna in demokratična Slovenija po njihovih lastnih besedah “nikoli ni bila intimna opcija”, je več kot očitno.
    Kot so ob osamosvojitvi ti isti politični prvaki in mnenjski voditelji z zamolčevanjem ukaza o razorožitvi enot TO RS izdajalsko omogočili sovražni JLA vsaj začasno premoč v ognjeni sili in kot so ti isti s podpisom populistične deklaracije o Sloveniji brez orožja v času najhujše narodove ogroženosti dobesedno ponujali lahko tarčo vsem militantnim imperialističnim zavojevalcem od blizu in daleč, tako ti isti prikriti nasprotniki in sovražniki svobodne, neodvisne in demokratične Slovenije tudi dandanes vztrajno in sistematično delujejo proti sanaciji poraznih razmer v Slovenski vojski ter proti njeni ustrezni prenovi in ojačitvi v smeri sodobne, strokovne, tehnične in etične najvišje stopnje pripravljenosti na vse varnostne in obrambne izzive v današnjem svetu ter na vse prostovoljno sprejete naloge in mednarodne zaveze v okviru evro-atlantskega obrambnega zavezništva Nato.
    Z neznosno populistično demagogijo ti zadrti sovražniki lastnih sodobnih obrambnih zmogljivosti ne dovolijo niti približevanja stroškov za obrambo te države in teh državljanov na dogovorjena 2 odstotka BDP znotraj članic zavezništva Nato, pri čemer pa zavestno skrivajo in vztrajno tajijo, da smo bili državljani SFRJ občasno obremenjeni tudi z 20 odstotki deleža BDP za potrebe tedanje JLA kot ene najbolje opremljenih armad v Evropi. Vsakršna primerjava aktualnih stroškov za obrambo samostojne in neodvisne RS s stroški našega naroda in RS za obrambo v časih enopartijske diktature FLRJ/SFRJ je torej popolnoma nemogoča in brez osnov v otipljivih in dokazljivih dejstvih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime