»Če se bo po prvi omotici predvsem dominantna vladna stranka zavlekla v svoj desni kot in o vsem skupaj trezno razmislila, bo Niki Kovač in njenim civilnodružbenim aktivistom čez kakšno leto dni za to batino lahko še hvaležna,« smo o prejetem referendumskem levem krošeju zapisali v komentarju. In teden kasneje se zdi ravno to: v SDS in partnericah so očitno opravili globok razmislek in opustili strategijo rinjenja z glavo skozi zid; na tnalu je ne bodo več izpostavljali v neenakih bitkah, ki zanje niso bistvenega pomena.
Največjemu porazu mandata je tako, z dvema zmagama in dvema strateškima umikoma, sledila politična mojstrovina, ki je levo opozicijo dobesedno pustila brez besed. Še v sredo so si glasno obetali štiri parlamentarne zmage, ki bi jih, za razliko od referendumske, lahko pripisali sebi in jih izrabili kot odskočno desko za nov naskok na oblast. Na parlamentarne počitnice pa tako odhajajo s prazno malho pripisanih zaslug in grenkim priokusom, da so spet bili hkrati čisto blizu in tak’ daleč od vsega.
Posnetek komentarja Roka Čakša je na voljo na koncu prispevka.
Koalicijska odločitev, da stopi na zavoro in brezglavo ne drvi v bitke, ki jih realno ne more dobiti, je daljnosežnejša, kot se zdi na prvi pogled. V dosedanjem mandatu na oblasti takšna strategija namreč ni bila v rabi. Janša je rinil in rinil, ne ozirajoč se na škodo, ki jo je pri tem utrpel tako imidž njegove vlade kot koalicijskih partneric, ki nimata tako brezpogojno zveste volilne baze. Ni odveč omeniti, da je vse to ponujalo ogromno štofa Janševim nasprotnikom v političnih, medijskih in aktivističnih vrstah; tega so spretno znali izvoziti tudi v tujino in slovenskega premierja potisniti v nekaj ponižujočih situacij, kot je bilo denimo pokroviteljsko branje levitov, ki ga je kot predsedujoči Svetu Evropske unije moral prenašati med obiskom v Evropskem parlamentu.
Koalicijska odločitev, da stopi na zavoro in brezglavo ne drvi v bitke, ki jih realno ne more dobiti, je daljnosežnejša, kot se zdi na prvi pogled.
Referendumski poraz, v katerem je proti zakonu njegove vlade glasovalo kar 677 tisoč volivcev, tudi tretjina njegovih lastnih, številni pa so ostali doma, je bilo očitno preveč tudi za trmastega Janšo. Sposobnost poglobljenega strateškega razmisleka pri njem nikoli ni bila vprašljiva, v politiki pa je vedno največ profitiral takrat, ko je zmogel iti preko sebe. In ravno to se je minuli četrtek tudi zgodilo.
Smer za jesen je začrtana, in če bo desnosredinska koalicija uspela ostati pri pragmatični politiki, kjer si bodo bitke, ki jih lahko dobijo, izbirali sami, drugim pa se ognili v dolgem loku, bo mandat tudi zanesljivo zvozila, na volitvah pa iskala potencialno večino, ki bi jo na bojno polje vrnila okrepljeno in močnejšo. K vsemu bi pripomoglo, če bi še požrla cmok in kar se da po tihem zaprla še dve temi, kjer se je nepremišljeno zaplezala in ji škodijo mnogo bolj, kot je to vredno; financiranje STA in imenovanje delegiranih tožilcev.
Če ji bo uspelo še to, bo te počitnice in tudi zgodnjo jesen mirneje spala; kolikor ji bo vodenje Sveta Evropske unije ter iskanja narodne enotnosti za projekt “cepimo se” spanca sploh dopuščalo.
Kot vedno imam ob Rokovih razmišljanjih občutek, da naj gre v politiki zgolj za oblast, da je dopustno oblast postaviti pred resnico, poštenost , pravico,..
Tadej, tu ne gre za to, temveč za golo taktiziranje kot odgovor na taktiziranje. Problem je v tem, da enim in drugim manjkata dva glasova in opozicija pač nagaja, kjer lahko. Če nič ni dobljeno, z začasno odložitvijo obravnave dveh zakonov tudi nič ni izgubljeno. Nekakšna igra dvojne ničelne vsote je to. Ki pa ne bo trajala, ker ne more. Torej: mirno in brez panike.
Rok predlaga , da se vlada izmota iz konflikta s STA in tožilci. Edina prava rešitev je resnica, pravna korektnost. Politika, kot celota izgublja kredibilnost zaradi odmikanja od pravičnosti , resnice. Da ljudje ne verjamejo v demokracijo in ne gredo voliti, je posledica tega dejstva. Na tak način se družba pogreza v blato, ker ni več oporne točke, ki bi obrnila to destrukcijo.
Zadej, glede STA se strinjam z vami, z avtorjem pa ne. STA je dobljena bitka. Marsikomu to še ni jasno, a vlada je uporabila izjemno pameten model, ki bi moral biti uveden, pa če bi Miloševićev Veselinović delal zdrahe ali pa ne. Skrbno načrtovan konstrukt s strani Žutokljuni&Co. se ruši. In tu je treba pač vztrajati, da se celotna zadeva izpelje v svoj logičen konec. In pika. Menim, da ima vlada glede STA absolutno prav in je ta fronta, ki so jo odprli levaki, za začetek normaliziranja medijske (in mafijske) krajine v okviru javnih zavodov, katerih ustanoviteljica in lastnik je država, usodnega pomena za demokracijo v Sloveniji. Vladi bi tu morali pravzaprav aplavdirati. Nasilnosti levakov, zlasti pri umazanem izvažanju tega konstrukta v EU, vlada ni mogla preprečiti, in vendarle zmaguje. Kdor meni drugače, ne gleda dolgoročno. Seveda pa je bistveno, da tu vlada vztraja do konca in uveljavi svojo voljo skladno z mandatom, ki ga je dobila na volitvah, sicer ne bo nič. Pot očiščenja ne bo lahka in zver bo glasno kričala. Pa naj kriči. To ne pomeni, da je treba odnehati ali celo, da ima prav. Prav nasprotno drži.
Tadej, levici sploh ne gre za oblast, temveč za možnost asketskega in altruističnega delovanja v korist svojih upnikov.
Upniki levice pa so globoka država, strici iz ozadja in ospredja, “poštena” inteligenca, tako imenovana nevladna civilna družba in razgrajači, ki polnijo ulice ter trge nekoč slovenske Ljubljane.
Tadej, v politiki gre vedno za oblast. Če imaš dovolj glasov v parlamentu lahko uveljaviš tisto, kar misliš, da je prav. Če nimaš oblasti, ti ostane samo še jamranje in igranje kalimerovstva.
… leva opozicija pa v čisti jebi
***
Rok, brez zamere, ampak to ni politični jezik. Ne gre za kako politično (ne)korektnost, gre za vulgarnost, ki sproža disfunkcionalne strasti. V politiki je treba imeti trezno glavo in uglajeno govorico.
Meni pa se zdi naslov odličen, ki dobro začini celoten zapis in pritegne (povprečnega) bralca.
In ta naslov v enem stavku povzame dogajanje preteklega tedna; za koalicijo se je začelo z referendumsko katastrofo, končalo pa skorajda z njenim zmagoslavjem. Levica pa je zopet ostala praznih rok. Pa tako dobro ji je kazalo.
Silvester, strinjam se, tudi sama menim, da je naslov odličen, sočen in zelo blizu razumevanju ljudi. Zadene “in medias res”. Pravzaprav mi je bil zelo všeč, saj izhajam iz “ljudstva”, v ljudstvu pa se nad kakšno svinjarijo tudi pošteno zakolne, da nam je lažje, četudi ni skladno z evangelijem. Tako pač je. Akademskih razprav in jezika široki sloji ne razumejo in jih ne pritegne k branju. Po drugi strani pa Domovina ohranja zelo visok nivo javnega komuniciranja. Kar je odlično. Novi TV npr. osebno zamerim pritlehne naslove tipa “Poglejte si tole” ali “Šokantno”, ker me spominjajo na angleški rumeni tisk, kar me odbija. Takšno rumenilo v naslovu že v izhodišču jemlje verodostojnost zapisanemu za njim, sploh, ko gre za tako resne teme, kot je dnevno politično stanje v državi ali razkrivanje nečednosti globoke države. Menim, da so rumeni naslovi napaka. A zgornji naslov je daleč od rumenila, poudarja pa neko hudomušno in simpatično stilsko sočnost avtorja oz. članka, ki ga je zapisal. Kar me navdušuje. Ker res pritegne brez, da bi bralec pri tem imel občutek, da bo sledilo t. i. “babje čenčanje” oz. obrekovanje, torej neargumentirano pisanje. In naslov res ne razočara.
Naslov se na prvi pogled res zdi vulgaren, ampak mislim, da se nanaša na komad Mi2 Čista jeba. Ker je v tekstu tud uporabljen refren – ko si hkrati čisto blizu in tak daleč od vsega.
Če se ne motim so avtor in Mi2 iz istih krajev..
Ivan, bi se lepše slišalo, če bi rekli, da se gre levica seks z mehkim.
Poceni in hitra pomoč se ponuja ob desnem robu ekrana.
Potem pa me stare device ne bi vedele, za kaj gre… 😉
Čist v redu naslov, takšen kot je.
Ivan, tudi politična uglajenost (beri: politična korektnost) je disfunkcionalna. Da je le-ta lahko uporabno orodje za manipulacijo množic, so že zdavnaj pogruntali neproletarski marksisti (beri: kulturni marksisti frankfurtske šole in številni njeni zvesti učenci). Drek nič manj ne smrdi, če mu lepo rečemo blato.
Koalicija pomirjena!
Bali so se glasovanja! Rok tudi ti že izgubljaš kompas!
Kaj pa drugega Igor, seveda. Ravno to to je opisal avtor. Le zakaj bi šli na glasovanje, če ni znan izzid? Pravilno ravnanje.
Spoštovani gospod Čakš, čestitam, odlično!
UMIRJENA ?
Tovariš Janez Janša se je zavedel,da bi sledil še en referendum in še ena njegova blamaža.
Ne verjamem,da bo še enkrat poskusil s tem,tako kot ne z zamenjavo Zorčiča.
Dejanskemu stanju bolj primeren naslov bi bil: v politiki pat pozicija ali čista jeba na desni in levi . Državljani primite se za denarnice,
Peter, zahvaljujoč komu…?
Peter, čisto pat pozicija pa ni. Bil je potrjen novi minister in sprejet zakon o šolstvu, ki ga čakamo že 7 let. Gospodarstvo lepo napreduje. Glede na situacijo sem pričakoval slabši rezultat glede pozicije. To tudi pomeni, da predčasnih volitev ne bo. Tako da je naslov kar pravšnji.
Glede denarnic pa raje ne bi. V preteklosti so leve stranke dajale denar samo svojim. Ta vlada pa daje enakomreno vsem in seveda manj NVO-jem in ostalim. Če mene vprašate bo največji problem uskladitev plač v zdravstvu. tam je zdaj hudo pomankanje kadra in plače medicinskih sester res slabe.
Slovencsm
Dobro ste povedali.
Peter, kot vedno, venomer ponavlja: “Vsi so enaki”.
Ko bi le bilo to res!
Če bi bili vsi enaki, bi tudi Desna stran imale vsaj en program Nacionalke v svojih rokah.
Tako pa nimamo niti približno toliko medijev v svojih rokah, kot jih imajo Levi. Poleg medijev, Levi obvladujejo tudi sodišča.
NISMO vsi ENAKI, lepo pa bi bilo, če bi res bili.
Rok, prosim umaknite “čisto jobo”!
Slovencsm ni največji problem te in tudi predhodnih vlad delitev, deliti znajo in morajo vse vlade, ker si s tem kupujejo volivce.
Glavni problem prejšnjih in tudi trenutne vlade je, zavedanje, da je treba najprej ustvariti če hočemo deliti.
Gre za tipično komunistični sindrom, ki se ga ne uspe znebiti niti desnica, kaj šele da bi tako razmišljala levica.
Peter, velik del denarja je bil namenjen tudi gospodarstvu, ki je zaradi tega zdaj v dobri kondiciji. Trenutno imamo bilančni presežek in to pomeni, da več ustvarjamo in zaradi tega že pokrivamo manjko, s katerim smo v preteklem in letošnjem letu delili.
Res je.
Moja poanta ”primite se za denarnico” je bila v povezavi z ”kupovanjem glasov”. Ko vlada nima dovolj glasov se mora zateči k kupovanju glasov, s sprejemanjem programov in izvedbo projektov in investicij strank, ki nimajo utemeljitve v splošni družbeni koristi in rentabilnosti.
Tako je cena SMC očitno poguben Državni turistični holding in cena Desusa še bolj poguben ”Demografski sklad”. Glede na razmere bo tudi SNS zagotovo povišal svoj cenik. Zaenkrat jih PV še vleče za nos in oba projekta prestavlja a kako dolgo še ?
“… investicij, ki nimajo utemeljitve v splošni družbeni koristi…” Kako pa vi to veste? No, na dan s kazalci, ki to potrjujejo. Kako naj bo turistični holding poguben, ko pa še ni ustanovljen? Kako naj bo demografski sklad poguben, ko pa še ni ustanovljen? Samo neko nakladanje.
Ula, glej zgoraj, Nova tv je dno slovenskega novinarstva. Nižje , kot je oddaja Kdo vam laže, ne gre.
Gospod Friderik, prosim, če lahko navedete kakšno laž, ki je bila izrečena v oddaji, ki jo označujete za dno novinarstva. Nasprotno bi lahko potrdil za nacionalko, POP TV in …, med drugim, da smo ljudje z drugačnim političnim prepričanjem fašisti, nacisti. Neposrednih dokazov je veliko!
Friderik, s tvojo oceno o Novi tv se ne strinjam, trudijo se, objavljajo stvari, ki so v drugih medijih zamolčane, so pomemben doprinos k bolj razznovrstni in uravnoteženi medijski krajini. Le naslovi člankov niso za nikamor in jih resnično ne odobravam, saj jemljejo verodostojnost mefiju, ki je za razvoj naše demokracije de facto pomemben. Oddaje, ki jo omenjaš, žal misem gledala, zato ne morem komentirati, si bom pa skušala vzeti čas zanjo, saj me zanima, zakaj trdiš, da je šlo za tako hud zdrs, da si zameril, kot pač si.
Tomašičeva Kdo vam laže je najbolj gledana slovenska TV oddaja. Z veseljem jo gledajo tudi na Hrvaškem. Tomašič genialno razkriva intelektualno, etično in emocionalno bedo slovenskih levičarjev in njihovih trobil.
A ni to ena pesem “čista jeba”?