Na obzorju konec demokracije? Vse več ljudi si želi "močnega voditelja, ki ga ne bi ovirale volitve ali parlament"

Generacije, ki cenijo demokracijo kot edini sprejemljivi družbeni sistem, so vse starejše in se počasi poslavljajo. Za njimi prihajajo mladi, ki za politiko niso samo vse manj zainteresirani, ampak celo demokracije ne smatrajo več kot nujno družbeno-politično obliko bivanja, na podlagi raziskave World values survey ugotavljata profesorja Robert Stefan Foa in Yascha Mounk. 

Pravzaprav je želja po močnem voditelju, ki ga pri vladanju ne ovirajo volitve ali parlament, postala naraščajoči splošni globalni trend in v nekaterih, na papirju demokratičnih državah predstavlja mišljenje več kot polovice prebivalstva.

V Sloveniji, državi z  najnižjo volilno udeležbo in najnižjim zaupanjem v oblast v EU, kjer zadnja leta serijsko zmagujejo populisti brez politične zgodovine, strankarske strukture in programa, sentiment po avtoritarnem voditelju na srečo vendarle ni tako močan kot ponekod drugje.

Morda je ponotranjeni strah pred tiranom na oblasti ena redkih pozitivnih izkušenj, ki smo jih prinesli iz komunizma. 

Drugo desetletje 21. stoletja je čas populističnih voditeljev, ki so postali pravi globalni trend. Mednarodna raziskava World values survey, ki jo v Journal of Democracy analizirata profesorja politologije, Roberto Stefan z Univerze v Melbournu in Yascho Mounk s Harvarda, nakazuje znake razgradnje demokratičnih političnih sistemov po svetu.

Že leta 2011 je denimo v ZDA 24 odstotkov anketiranih mladih Američanov dejalo, da je demokracija "slab" ali "zelo slab" način vodenja države, kar je močan porast tako glede na raziskave v prejšnjih letih kot glede na starejše anketirance. Obenem pa se je delež Američanov, ki bi podpirali vojaško vladavino, iz 1 odstotka v letu 1995 povečal na 6 odstotkov v raziskavi iz obdobja 2010-2014.

In če je še 72 odstotkov Američanov, rojenih pred drugo svetovno vojno, menilo, da je ključno živeti v demokraciji, je delež med milenijsko generacijo padel na 30 %.

A trend ni omejen le na ZDA, temveč je globalen, zelo očiten tudi v drugih zrelih demokracijah, denimo na Švedskem, Nizozemskem, v Avstraliji, Veliki Britaniji in Novi Zelandiji.

Naraščajoča želja po močnem voditelju, ki ga ne ovirata parlament ali volitve

Če smo glede na domače izkušnje prepričani, da je vse večje nezadovoljstvo z demokratičnimi institucijami kot so politične stranke, vlada, parlament in podobno, slovenska posebnost, raziskava kaže globalni trend naraščajočega nezaupanja.

Pravzaprav je vse več ljudi odprtih za avtoritarne interpretacije demokracije. Delež državljanov, ki odobravajo "močnega voditelja, ki se mu ni treba ukvarjati s parlamentom ali volitvami," se je močno povečal v večini držav, ki jih zajema raziskava, celo v stabilnih demokracijah kot so Nemčija, ZDA in Španija ter državah kot sta Turčija in Rusija (spodnji graf).

 

Povedni zgornji podatki odgovorijo na marsikatero vprašanje glede dominacije Vladimirja Putina v Rusiji (saj vlogo "močnega avtoritarnega voditelja" podpira skoraj 80 odstotkov prebivalstva), in podobno Recepa Tayyipa Erdoğana v Turčiji.

Kot lahko razberemo, smo Slovenci glede tovrstnih teženj med demokratično bolj ozaveščenimi udeleženci raziskave. "Avtoritarnega voditelja" si na čelu države želi zgolj okrog 25 % državljanov in ta delež je v zadnjih petnajstih letih padel - kar je redek trend med izbranimi državami.

Smo torej priča koncu obdobja (liberalne) demokracije kot političnega ideala? Avtorja opozarjata, da je proces razgradnje, ki smo ga priča v večini tako imenovanih liberalnih demokracij, resen opozorilni znak. " A zaenkrat še ni nič usodnega za zaton demokracije, niti ji ta ni usojen," menita in dodajata, da zaenkrat okno za politično konsolidacijo ostaja odprto.

"Ali bo razkroj demokracije nekega dne prepoznan tudi kot začetek konca liberalno-demokratičnega sistema, je v mnogočem odvisno od sposobnosti njegovih braniteljev, da razumejo sporočilo in nanj ustrezno odgovorijo," zaključujeta profesorja.