Na oblasti človek dobi drugo perspektivo na stvari, tudi, ko gre za oboroževanje

Komentar na članek: Slovenija se bo v bodoče bolj oboroževala: Resolucija izglasovana, proti Levica ter poslanec SDS

Vladno koalicijo, oziroma njeni največji stranki, lahko tokrat pohvalimo, saj z vlaganjem v Slovensko vojsko ravnajo odgovorno. Povsem drugače, kot so, predvsem v SD (pod patronatom proti SV nastrojene Levice) ravnali v prejšnjem mandatu, ko so populistično promovirali slogan "denar za blaginjo, ne orožje". Ter povsem drugače kot na začetku mandata, ko so izključno zato, ker je posel sklenila prejšnja vlada, škandalozno napovedali odpoved pogodbe oklepnih transporterjev Boxer.

A s pozicije oblasti in odgovornosti, ki jo ta prinaša, stvari vendarle zgledajo drugače. Predvsem pa ne dopuščajo populizmov in demagogije, ki si jo lahko privoščijo politiki v opoziciji. Najbolje zdaj na lastni koži to doživljajo obrambni minister Šarec, predvsem pa Tanja Fajon in kolegi iz stranke SD, kjer se bodo najedli zarečenega kruha in ob tem upali na kratek spomin svojih volivcev.

Levica si je tu lahko privoščila drugačno držo, ki na videz deluje načelno - proti opremljanju Slovenske vojske so bili takrat in proti so sedaj. A le zato, ker si ob koalicijski večini glasovanje proti lahko privoščijo. Če bi šlo za nohte, bi cmok najbrž požrli tudi oni, kot so že kopico ostalih stvari v tem mandatu, da lahko ostanejo na oblasti.

Kakorkoli, po drugi strani je pohvaliti državotvorno držo poslancev NSi, ki so vladno resolucijo podprli, čeprav tudi oni, glede na v besedah in dejanjih izpričano zvestobo blagobiti Slovenski vojski, niso imeli kaj dosti manevrskega prostora ravnati drugače. V še eni podpornici vojske SDS, tudi niso glasovali proti, so se pa raje vzdržali ter tako poskrbeli, da koaliciji na oblasti ne pridejo preblizu. Franc Breznik, ki se je v nasprotovanju pridružil Mihi Kordišu in kolegom, pa je svoje stališče argumentirano pojasnil za Domovino. Proti je povsem iz drugih razlogov in kot veteranu vojne za Slovenijo ter bivšemu poklicnemu vojaku mu je težko oporekati, da razmer ne pozna do obisti.

Kakorkoli, resolucija je še vedno le papir, in obljube politikov, četudi izglasovane in podpisane, dostikrat ostanejo prav tam - na papirju. Zato bo treba natančno spremljati, kako jih bodo tudi v praksi uresničevali.