Na Nizozemskem množično zapirajo cerkve. Kaj narediti s stavbami? Je bilo združevanje župnij prava strategija?

POSLUŠAJ ČLANEK
Na Nizozemskem se Katoliška Cerkev sooča z množičnim zapiranjem cerkva zaradi majhne udeležbe vernikov. Strategija združevanja župnij, ki se dogaja tudi v Sloveniji, je za seboj pustila tudi nepredvidene posledice.

Starostna struktura nizozemskih katoličanov je prvenstveno sestavljena iz starejših. Mladi zgolj poredkoma zaidejo v cerkev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je več kot polovica nizozemskih katoličanov še vedno redno hodila k maši. Takrat je to pomenilo skoraj 1,5 milijona Nizozemcev.

Sedanje številke pa pravijo, da je število nedeljnikov skozi leta drastično upadlo. Tako je bilo v povprečju leta 2000 na Nizozemskem 440.000 nedeljnikov, leta 2017 pa samo še približno 160.000. Okoli šest odstotkov Nizozemcev je katoličanov.

Zapiranje cerkva


Pred kratkim je nizozemski kardinal Wim Eijk za enega izmed nizozemskih časopisov komentiral stanje in podal oceno, da bo v njegovi nadškofiji v Utrechtu potrebno zapreti 235 cerkva. In, da če se bo trend nadaljeval bo v njegovi celotni nadškofiji do leta 2030 odprtih samo še petnajst cerkva.

Eden izmed nizozemskih raziskovalcev na tem področju Joris Kregting je sicer rahlo bolj optimističen od kardinala in predvideva nekoliko več odprtih cerkva do leta 2030 vendar pa predvideva, da se bo nizozemska cerkev odločila za dokaj hiter tempo zapiranja.

Po ocenah Kregtinga ni stanje po vsej škofijah enako. Eno najpomembnejših razlik vidi v različnem pristopu škofij pri soočanju s tem pojavom. Nadškofija v Utrechtu in v Den Boschu, slednja je na papirju največja nadškofija po prebivalstvu, obe najhitreje zapirata cerkve in se soočata z največjim upadom vernikov.

Razlika v pristopu naj bi bila predvsem na področju združevanja župnij, kjer določene škofije ne pristajajo na združevanje ampak zagovarjajo koncept medžupnijskega sodelovanja. Poleg tega pa je pomemben dejavnik tudi finančna situacija župnij kot takih. Donacije vernikov župnijam jih ohranjajo pri življenju dlje časa.

Kaj s praznimi cerkvami?


Zapletena in težka vprašanja za lokalne skupnosti se predvsem pojavijo, ko se cerkev ne uporablja več za bogoslužje. Kaj narediti z njo? Jo podreti, obnoviti, prodati ali celo spremeniti njeno namembnost? Kdo bo to plačal? Kaj se bo na koncu zgodilo s samo stavbo?

Po nekaterih podatkih je vsaka peta nizozemska cerkev, upoštevajoč tudi protestantske cerkve, bila spremenjena v nekaj drugega. Številne so sedaj v rabi kot krajevni kulturni centri, mladinski centri ali celo spremenjene v stanovanje.

Zaradi razlik, ki se dogajajo pri odzivanju na zapiranje cerkve, združevanje župnij in tako naprej se je nizozemski katoliški tisk preko medija Katholiek Niewsblad lotil podrobne raziskave. Raziskava zajema različne strokovnjake in eksperte kot tudi lokalno prebivalstvo ter se osredotoča na vprašanja, ki se pojavljajo z zapiranje cerkva. Kakšen vpliv na skupnost ima zapiranje cerkva? Katoliško življenje dokončno zamre po zaprtju cerkve? Je združevanje župnij pomemben dejavnik pri tem? Se v kraju dogaja manj skupnostnih dogodkov, elementov? Pri Domovina.je bomo spremljali potek te raziskave in vam tudi predstavili njene  rezultate.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30