Na Nizozemskem množično zapirajo cerkve. Kaj narediti s stavbami? Je bilo združevanje župnij prava strategija?
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Nizozemskem se Katoliška Cerkev sooča z množičnim zapiranjem cerkva zaradi majhne udeležbe vernikov. Strategija združevanja župnij, ki se dogaja tudi v Sloveniji, je za seboj pustila tudi nepredvidene posledice.
Starostna struktura nizozemskih katoličanov je prvenstveno sestavljena iz starejših. Mladi zgolj poredkoma zaidejo v cerkev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je več kot polovica nizozemskih katoličanov še vedno redno hodila k maši. Takrat je to pomenilo skoraj 1,5 milijona Nizozemcev.
Sedanje številke pa pravijo, da je število nedeljnikov skozi leta drastično upadlo. Tako je bilo v povprečju leta 2000 na Nizozemskem 440.000 nedeljnikov, leta 2017 pa samo še približno 160.000. Okoli šest odstotkov Nizozemcev je katoličanov.
Pred kratkim je nizozemski kardinal Wim Eijk za enega izmed nizozemskih časopisov komentiral stanje in podal oceno, da bo v njegovi nadškofiji v Utrechtu potrebno zapreti 235 cerkva. In, da če se bo trend nadaljeval bo v njegovi celotni nadškofiji do leta 2030 odprtih samo še petnajst cerkva.
Eden izmed nizozemskih raziskovalcev na tem področju Joris Kregting je sicer rahlo bolj optimističen od kardinala in predvideva nekoliko več odprtih cerkva do leta 2030 vendar pa predvideva, da se bo nizozemska cerkev odločila za dokaj hiter tempo zapiranja.
Po ocenah Kregtinga ni stanje po vsej škofijah enako. Eno najpomembnejših razlik vidi v različnem pristopu škofij pri soočanju s tem pojavom. Nadškofija v Utrechtu in v Den Boschu, slednja je na papirju največja nadškofija po prebivalstvu, obe najhitreje zapirata cerkve in se soočata z največjim upadom vernikov.
Razlika v pristopu naj bi bila predvsem na področju združevanja župnij, kjer določene škofije ne pristajajo na združevanje ampak zagovarjajo koncept medžupnijskega sodelovanja. Poleg tega pa je pomemben dejavnik tudi finančna situacija župnij kot takih. Donacije vernikov župnijam jih ohranjajo pri življenju dlje časa.
Zapletena in težka vprašanja za lokalne skupnosti se predvsem pojavijo, ko se cerkev ne uporablja več za bogoslužje. Kaj narediti z njo? Jo podreti, obnoviti, prodati ali celo spremeniti njeno namembnost? Kdo bo to plačal? Kaj se bo na koncu zgodilo s samo stavbo?
Po nekaterih podatkih je vsaka peta nizozemska cerkev, upoštevajoč tudi protestantske cerkve, bila spremenjena v nekaj drugega. Številne so sedaj v rabi kot krajevni kulturni centri, mladinski centri ali celo spremenjene v stanovanje.
Zaradi razlik, ki se dogajajo pri odzivanju na zapiranje cerkve, združevanje župnij in tako naprej se je nizozemski katoliški tisk preko medija Katholiek Niewsblad lotil podrobne raziskave. Raziskava zajema različne strokovnjake in eksperte kot tudi lokalno prebivalstvo ter se osredotoča na vprašanja, ki se pojavljajo z zapiranje cerkva. Kakšen vpliv na skupnost ima zapiranje cerkva? Katoliško življenje dokončno zamre po zaprtju cerkve? Je združevanje župnij pomemben dejavnik pri tem? Se v kraju dogaja manj skupnostnih dogodkov, elementov? Pri Domovina.je bomo spremljali potek te raziskave in vam tudi predstavili njene rezultate.
Starostna struktura nizozemskih katoličanov je prvenstveno sestavljena iz starejših. Mladi zgolj poredkoma zaidejo v cerkev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je več kot polovica nizozemskih katoličanov še vedno redno hodila k maši. Takrat je to pomenilo skoraj 1,5 milijona Nizozemcev.
Sedanje številke pa pravijo, da je število nedeljnikov skozi leta drastično upadlo. Tako je bilo v povprečju leta 2000 na Nizozemskem 440.000 nedeljnikov, leta 2017 pa samo še približno 160.000. Okoli šest odstotkov Nizozemcev je katoličanov.
Zapiranje cerkva
Pred kratkim je nizozemski kardinal Wim Eijk za enega izmed nizozemskih časopisov komentiral stanje in podal oceno, da bo v njegovi nadškofiji v Utrechtu potrebno zapreti 235 cerkva. In, da če se bo trend nadaljeval bo v njegovi celotni nadškofiji do leta 2030 odprtih samo še petnajst cerkva.
Eden izmed nizozemskih raziskovalcev na tem področju Joris Kregting je sicer rahlo bolj optimističen od kardinala in predvideva nekoliko več odprtih cerkva do leta 2030 vendar pa predvideva, da se bo nizozemska cerkev odločila za dokaj hiter tempo zapiranja.
Po ocenah Kregtinga ni stanje po vsej škofijah enako. Eno najpomembnejših razlik vidi v različnem pristopu škofij pri soočanju s tem pojavom. Nadškofija v Utrechtu in v Den Boschu, slednja je na papirju največja nadškofija po prebivalstvu, obe najhitreje zapirata cerkve in se soočata z največjim upadom vernikov.
Razlika v pristopu naj bi bila predvsem na področju združevanja župnij, kjer določene škofije ne pristajajo na združevanje ampak zagovarjajo koncept medžupnijskega sodelovanja. Poleg tega pa je pomemben dejavnik tudi finančna situacija župnij kot takih. Donacije vernikov župnijam jih ohranjajo pri življenju dlje časa.
Kaj s praznimi cerkvami?
Zapletena in težka vprašanja za lokalne skupnosti se predvsem pojavijo, ko se cerkev ne uporablja več za bogoslužje. Kaj narediti z njo? Jo podreti, obnoviti, prodati ali celo spremeniti njeno namembnost? Kdo bo to plačal? Kaj se bo na koncu zgodilo s samo stavbo?
Po nekaterih podatkih je vsaka peta nizozemska cerkev, upoštevajoč tudi protestantske cerkve, bila spremenjena v nekaj drugega. Številne so sedaj v rabi kot krajevni kulturni centri, mladinski centri ali celo spremenjene v stanovanje.
Zaradi razlik, ki se dogajajo pri odzivanju na zapiranje cerkve, združevanje župnij in tako naprej se je nizozemski katoliški tisk preko medija Katholiek Niewsblad lotil podrobne raziskave. Raziskava zajema različne strokovnjake in eksperte kot tudi lokalno prebivalstvo ter se osredotoča na vprašanja, ki se pojavljajo z zapiranje cerkva. Kakšen vpliv na skupnost ima zapiranje cerkva? Katoliško življenje dokončno zamre po zaprtju cerkve? Je združevanje župnij pomemben dejavnik pri tem? Se v kraju dogaja manj skupnostnih dogodkov, elementov? Pri Domovina.je bomo spremljali potek te raziskave in vam tudi predstavili njene rezultate.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
15 komentarjev
debela_berta
kaj bluziš????!!??
Familija je familija, pa če si veren al ne...
debela_berta
pač, nismo več l. 1890, ko je bil živelj neizobražen in jih je kler lahko nalagal ob vsaki priliki. ljudje danes so pametni in gredo na tekmo, koncert, so s familijo...
ne pa da bodo ždeli v mrzlih cerkvah in molili k nekim 'nadnaravnim' bitjem...
AlojzZ
"so s familijo…" Če ne bo opravičila, bom debelo gospo Berto prijavil kot sovražni govor. Familija je stvar nazadnjakov kristjanov in ne naprednih ljudi, ki so zapustili vero!
Hribarjev Rafko
Nič ne more sesuti cerkve, v kateri se moli! Lahko posebna skupina expertov preučuje negativne posledice zaskrbljujočega trenda, ki se utegne v naslednjih letih še blablablablabla....
Lahko pa resno vzamemo Jezusov nauk, zakramente, in molimo.
Saj res, v koliko sedaj praznih cerkvah so verniki lahko pristopili k spovedi?
Kar ne služi namenu, pač propade...
pozdrav
Dejstvo je, da gre marsikje ljudem predobro in da zaradi tega živijo plehko in egoistično življenje v prepričanju, da nimajo komu biti za kaj hvaležni.
helena_3
To je bistvo. Potrošništvo je človeka oddaljilo od Boga. Mamon pač.
pozdrav
Cerke v bo morala še bolj spremeniti način delovanja - da bo več med ljudmi na terenu. Duhovniki naj dobro obvladajo psihologijo pozitivnega in učinkovitega pristopa do ljudi. Na ta način si naj pridobijo še več spoštovanja in zaupanja.
Delujejo naj transparentno, da jim nihče ne more nič očitati ali obdolžiti ter da se vnaprej zavarujejo z dokazi o svoji nedolžnosti.
Naj se udeležujejo tudi javnih prireditev in naj tudi tam rečejo kakšno dobro besedo, da si ustvarijo zaupanje in spoštovanje.
Janez321
Vprašati se je treba, zakaj je prišlo do vsega tega. Več kot očitno je to zaradi II. Vatikanskega koncila in njegovega pokoncilskega duha. Če se je skrenilo iz prave poti, se je potrebno vrniti nazaj na pravo pot, ne pa vztrajati na napačni. Katastrofa pa so vsi ti modernistični škofi in kardinali, ki vidijo, da se jim podira vse ( Cerkev so v bistvu verniki in ne stavbe, čeprav so tudi stavbe potrebne ), pa še naprej še bolj zavzeto rinejo na svoji modernistični poti dalje, pri čemer kljub temu, da jim število vernikov drastično upada, živijo v luksusu. Za njih je denarja dovolj. Tako na primer kardinal Marx, eden največjih modernistov v Nemčiji in seveda velik prijatelj ''papeža'' Frančiška prejema plačo preko 10.000,00 EUR, pri čemer mu cerkev plačuje seveda še službeni avto ( menda BMW serije 7 ) s šoferjem, pa ima brezplačno bivališče skupaj z vso prehrano. Takšna je uboga cerkev ''papeža'' Frančiška. Že ''papež'' Pavel VI. je konec koncila izrekel znamenite besede; mi bolj kot kdor koli imamo kult človeka. Tako se je pozabilo na Boga in se je poklonilo svetu, za katerega je že Jezus povedal, da je od hudiča. ''Cerkev'' se je namesto, da bi svet spreminjala ( na bolje ), postavila v služabnico sveta, za katerega se ve, od koga je.
pozdrav
Papež in Vatikan se naj posveti predvsem Evropi, ki nujno rabi neprekinjen misijon!!!
Večina misijonarjev naj pokliče iz tujine domov.
In se naj tu izkažejo kot dobri misijonarji!
Kajtimara
podpišem
MEFISTO
Papež Frančišek ne bo nič koristnega in dobrega storil za vesoljno Sveto katoliško cerkev.
Če jo sploh hoče ohraniti, bi moral nujno odpraviti celibat in ženske bi moral spustiti k oltarju.
S tem bi odpravil katastrofalno pomanjkanje duhovnikov in Cerkev bi vrnil ter približal vernikom.
Tako bi tudi znova napolnil cerkvena svetišča.
Bac
Ženske so pri oltarju pri protestantih in anglikanski cerkvi...pa je tam še slabše. To ni nobena rešitev. Prej nasprotno.
Teodor
Ne kremeniti, nimaš prav. Žensko duhovništvo ne rešuje ničesar, ker sicer bi bile protestantske cerkve polne, so pa še bolj prazne. Rešitev je vrnitev nazaj k bistvu, se pravi nazaj k Bogu, ki ga je drugi vatikanski kocil v praksi odpravil, namesto tega pa uvedel neko ljubezen.
AlojzZ
Protestanti, ki so odpravili celibat in pustili ženske k oltarju, ima še večje težave.
debela_berta
sej ne morem verjet kar si zapisal... :O :O :O
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.