Na Ljubljano po dolgem času posijalo rumeno sonce na modrem nebu

Vir foto: facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
Če ste se razveselili (ali pa ustrašili), da naslov napoveduje politično zmago SDS-a v slovenski prestolnici, potem vas moramo razočarati (ali potolažiti). Optimistično sporočilo se nanaša na optimistične podatke, da je v času koronavirusne krize zrak nad Ljubljano postal bistveno čistejši.

Zadnje raziskave so namreč pokazale veliko zmanjšanje onesnaženja zraka z dušikovimi oksidi in delci v času ukrepov proti epidemiji, predvsem zaradi zapiranja tovarn, omejitev gibanja in s tem posledično zmanjšanja prometa.

Ljubljana se v tem delu leta običajno duši v prometu. Na delo se v Ljubljano vsak dan pripelje 130 tisoč ljudi, večinoma z avtomobilom, saj po železnici v Ljubljano dnevno prispe le 10 tisoč potnikov, pa še to so večinoma dijaki in študentje. Obenem prestolnico obremenjuje tudi tranzitni potniški in tovorni promet po obeh krakih ljubljanske obvoznice. Ter seveda industrija in kurišča biomase.

Prav promet in kurjenje biomase (lesa) sta glavna vira onesnaževanja s črnim ogljikom v Sloveniji. Raziskovalna skupina podjetja Aerosol d.o.o. koncentracije slednjega meri na dveh lokacijah v Ljubljani - v BTC, ki je urbano zaledje in industrijski ter nakupovalni del mesta, ter v Šmartnem, ki je eno od predmestij.

Kot pišejo v povzetku svoje študije, se v tretjem tednu izolacije ter izvajanja drugih ukrepov, predpisanih od oblasti, močno poznajo na kvaliteti ljubljanskega zraka.

Običajno so koncentracije izpustov v BTC-ju dvakrat višje kot v predmestju: »Po uvedbi ukrepov sredi meseca marca smo opazili le jutranje povišanje koncentracij, medtem ko so se te čez dan znižale in so primerljive tistim v predmestju,« pišejo avtorji študije

Kot poglavitni vzrok za nižjo onesnaženost navajajo skoraj popolno ustavitev prometa. Sicer na stanje onesnaženosti zraka vpliva tudi vreme, vendar dosedanje meritve nakazujejo, da je zrak v mestu po sprejetju ukrepov bistveno čistejši.



Epidemija tako ponuja priložnost razmisleka, kakšne politike bi bilo smiselno podvzeti, da bi se kakovost življenja v Ljubljani in drugih mestih Slovenije zvišala, svojo sporočilo zaključujejo strokovnjaki.

Vladna infektologinja Baovićeva "izjemno srečna", da se Sloveniji ni zgodila Lombardija

"Ko smo začetek marca v Lombardiji opazovali podatke, se je bilo treba v Sloveniji resno pripraviti na epidemijo, Izjemno smo srečni, da se situacija iz Lombardije pri nas ni ponovila.

Če smo po približno petih tednih preračunali, kakšno bi bilo stanje v Sloveniji, če bi šlo tako kot v Lombardiji, bi morali v intenzivnih oddelkih imeti hospitaliziranih okoli 150 bolnikov (imamo jih 61), na drugih oddelkih 1200 bolnikov (imamo 302). Številke po šestih tednih so bistveno, bistveno nižje.

Res bi se vam rada zahvalila, da smo se držali ukrepov in da se nam ni zgodila tragedija, ki je bila pred vrati. Kot narod smo lahko ponosni nase. Ne gre za ukrepe, ki jih kdo predpiše, gre za to, kako jih kdo upošteva."

Zrak precej čistejši tudi na Kitajskem in v Severni Italiji


Zadnje raziskave so pokazale tudi veliko zmanjšanje onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi in delci na Kitajskem in v Severni Italiji v času ukrepov. Predvsem zaradi zapiranja tovarn, omejitev gibanja in s tem posledično zmanjšanja prometa.

Podoben razvoj, vendar bolj postopen, je bil na globalni ravni opažen v začetku prejšnje recesije, a je v letih kasneje sledilo opazno poslabšanje, saj se je po svetu začela povečevati uporaba cenejših virov energije, kot sta premog in les.

KOMENTAR: Uredništvo
Koronavirusna kriza posredno kaže, čemu bi se morali odpovedati, če bi resnično želeli prispevati k čistejšemu okolju
Rumeno sonce na modrem nebu v Ljubljani dela skomine po nekih drugačnih časih v prestolnici in v Sloveniji na splošno, ki pa se verjetno ne bodo tako kmalu zgodili. Šele koronavirusna epidemija, ko je ta drveči potrošniški svet v namene preživetja moral zategniti ročno zavoro, najbolj plastično nakazuje, kje je problem onesnaževanja okolja. To so vse tiste aktivnosti, ki nam hkrati prinašajo življenjsko blaginjo, na katero smo se v letih po propadu socializma tudi v Sloveniji tako navadili, se ob njej celo razvadili. Medtem ko danes nekateri trpijo, ker ne morejo iz svoje občine, se za vikend odpeljati na morje ali leteti v Rim, Pariz ali London, jim ni dovoljeno v trgovine po nakupih trendovske spomladanske konfekcije ... ter od vlade zahtevajo, naj ukrepe vendarle umiri, s svojo zmanjšano mobilnostjo in ogljičnim izpustom prispevajo ravno k tistemu, za kaj se sicer glasno borijo. Koronavirusna kriza torej posameznika ne sooča zgolj z vprašanjem, kako poskrbeti za zdravje in varnost sebe ter drugih, temveč tudi, ali se je vsaj delu tega, kar sicer šteje kot "normalno življenje", v dobro planeta pripravljen tudi odpovedati. Se bodo torej ti ljudje takoj ob umiritvi razmer ponovno podali na ulice s slogani "ni planeta B", ali pa bodo končno dojeli, da je rešitev in odgovornost za njihove zahteve najprej in predvsem v njih samih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike