Na levici ali na desnici?
POSLUŠAJ ČLANEK
Leta 1789 je med francosko revolucijo baron de Gauville prvič ubesedil politično delitev na desne (ki so podpirali religijo in kralja) ter na leve (ki so želeli spremembe). Odtlej ta v različnih kontekstih odraža predvsem politično-kulturne delitve.
Danes nam z vso silo in aktualnostjo odzvanja prošnja Jakoba in Janeza, Zebedejevih sinov, Kristusu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« (Mr 10,37)
Čeprav ta želja sledi malce drugačni koncepciji levo-desne razdelitve, v osnovi izraža enako problematičen odnos. Biti blizu prestola, levo in desno, pomeni biti več od ostalih. Želeti si biti blizu oblasti in odločanja, ker to ni namenjeno vsem. Ta prošnja torej na nov način izraža podobno človeško stranpot, saj nepravično deli ljudi.
Menim, da se ključ za razumevanje tega problema skriva drugje, na obzorju pojma daru. Sinova sama zahtevata svoj položaj, »Daj nama!« Božja logika pa ni nikoli absolutni imperativ, temveč vedno vključuje svobodo. Pravega daru sploh ni brez svobodnega sprejetja. »Dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« (Mr 10,40)
»Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mt 10,45) Pripoved torej razodene, da nam Bog ne odreka darov, položajev in blagostanja. Želi pa v nas vzbujati zavedanje, da nam je vse podarjeno, ker zgolj s to predpostavko tudi vodenje ne postane gospodovanje, temveč služenje.
Sodobni francoski katoliški filozof Jean Luc Marion (1946) ima ravno dejstvo temeljne danosti, podarjenosti vsega – da sploh smo in vsega, kar iz tega izhaja – za izhodišče svojega razmišljanja. Logika daru, ki se razlikuje od ekonomije menjave ali brezsrčnega izsiljevanja, »vodi v nenehnost čudenja nad zastonjskim darom in breztemeljno milostjo,« ugotavlja tudi slovenski filozof Branko Klun.
V tej logiki sta šele kasneje tudi Zebedejeva sinova spoznala, da ne bi smela od Boga zahtevati, temveč ga prositi in se predvsem učiti sprejemati njegove darove. Če bi vedela, da Kristusov tron ni usnjeni sedež v Beli hiši ali pa mesto predsednika državnega zbora na Šubičevi ulici, temveč je rimska mučilna naprava – križ –; ga verjetno ne bi prosila, da bi bila rada ob njemu, na levi oziroma desni. Človeško razmišljanje se na vse pretege želi izogniti trpljenju; v skladu z Božjo logiko (in ob naših številnih osebnih izkušnjah) pa vemo, nas ravno trpljenje odpira za prepoznavanje podarjenega.
Tako je isti apostol Janez – ki je sprva prosil za »mesto podpredsednika«, nato pa dejansko tudi bil pod križem – nekaj desetletij kasneje dozorel do tega razumevanja sprejemanja Kristusovega daru, saj je zapisal: »On je namreč spravna daritev (ἱλασμός) za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet.« (1 Jn 2,2) Ne le za naše, saj je s tem oba dela združil v eno (prim. Ef 2,14)!
Danes nam z vso silo in aktualnostjo odzvanja prošnja Jakoba in Janeza, Zebedejevih sinov, Kristusu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« (Mr 10,37)
Čeprav ta želja sledi malce drugačni koncepciji levo-desne razdelitve, v osnovi izraža enako problematičen odnos. Biti blizu prestola, levo in desno, pomeni biti več od ostalih. Želeti si biti blizu oblasti in odločanja, ker to ni namenjeno vsem. Ta prošnja torej na nov način izraža podobno človeško stranpot, saj nepravično deli ljudi.
Menim, da se ključ za razumevanje tega problema skriva drugje, na obzorju pojma daru. Sinova sama zahtevata svoj položaj, »Daj nama!« Božja logika pa ni nikoli absolutni imperativ, temveč vedno vključuje svobodo. Pravega daru sploh ni brez svobodnega sprejetja. »Dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« (Mr 10,40)
Želi pa v nas vzbujati zavedanje, da nam je vse podarjeno, ker zgolj s to predpostavko tudi vodenje ne postane gospodovanje, temveč služenje.
»Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mt 10,45) Pripoved torej razodene, da nam Bog ne odreka darov, položajev in blagostanja. Želi pa v nas vzbujati zavedanje, da nam je vse podarjeno, ker zgolj s to predpostavko tudi vodenje ne postane gospodovanje, temveč služenje.
Sodobni francoski katoliški filozof Jean Luc Marion (1946) ima ravno dejstvo temeljne danosti, podarjenosti vsega – da sploh smo in vsega, kar iz tega izhaja – za izhodišče svojega razmišljanja. Logika daru, ki se razlikuje od ekonomije menjave ali brezsrčnega izsiljevanja, »vodi v nenehnost čudenja nad zastonjskim darom in breztemeljno milostjo,« ugotavlja tudi slovenski filozof Branko Klun.
V tej logiki sta šele kasneje tudi Zebedejeva sinova spoznala, da ne bi smela od Boga zahtevati, temveč ga prositi in se predvsem učiti sprejemati njegove darove. Če bi vedela, da Kristusov tron ni usnjeni sedež v Beli hiši ali pa mesto predsednika državnega zbora na Šubičevi ulici, temveč je rimska mučilna naprava – križ –; ga verjetno ne bi prosila, da bi bila rada ob njemu, na levi oziroma desni. Človeško razmišljanje se na vse pretege želi izogniti trpljenju; v skladu z Božjo logiko (in ob naših številnih osebnih izkušnjah) pa vemo, nas ravno trpljenje odpira za prepoznavanje podarjenega.
Tako je isti apostol Janez – ki je sprva prosil za »mesto podpredsednika«, nato pa dejansko tudi bil pod križem – nekaj desetletij kasneje dozorel do tega razumevanja sprejemanja Kristusovega daru, saj je zapisal: »On je namreč spravna daritev (ἱλασμός) za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet.« (1 Jn 2,2) Ne le za naše, saj je s tem oba dela združil v eno (prim. Ef 2,14)!
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
Kraševka
dzi -
Tudi prireditve v dvoranah, ki dovolijo sprejemati PROSTOVOLJNE prispevke, niso obdavčene.
Pri mašah pač damo verniki "v škrapco, kolikor hočemo" svoj DAR., tako kot nekdo, ki gre na prireditev.
In verjemi dzi ..... da je maša največkrat večji DOGODEK, kot kake malovredne proslave. Pri maši poslušaš koristne NAUKE in evangelije, ki ti razširijo poglede, istočasno pa poslušaš PETJE in ORGLE, ki je kot nek "koncert".
Nam vernikom to veliko pomeni in zato vržemo v ŠKRAPCO, kolikor kdo hoče in ti s tem nimaš nič manj ! Neupravičeno se nad tem zgražaš. Ti ne daš nič.
Kraševka
Res je Francoska revolucija (predhodnica Ruske oktoberske in Jugoslobanske komunistične) RODILA LEVICO. To je zahteva po spremembah.
Današnja LEVICA v Sloveniji pa noče sprememb - in na BORČEVSKIH proslavah z orožjem ŽUGA, da noče sprememb, kjer bi zavladala DESNICA.
V današnjem evangeliju, sta si Zabadejeva sinova hotela izprositi pravico sedeti na levi, drugi na desni. To bi pomenilo nekako URAVNOTEŽENOST, kar bi bilo potrebno tudi dandanašnji.
Sicer pa so si naši predniki vedno želeli, da bi "sodnega dne" vsi sedeli na njegovi DESNI. V Sloveniji pa je že od leta 1945 "donosna LEVICA", kar pa mislim, da je kratkoročno.
Na dolgi rok, je sigurno najbolje "držati se DESET BOŽJIH ZAPOVEDI in živeti konservativno kar je nazorsko DESNO.
mak
Popravek: Reziser je Wim Wenders
mak
Z zamegljevanjem ne bomo prisli nikamor.
Vrh slovenske katoliske Cerkve naj odkrito in jasno pove ZAKAJ ( kljub izkusnji 50 letnega komunisticnega zatiranja ) brezpogojno enotno podpira in zagovarja papeza Franciska in njegovo skrajno levicarsko agendo?
Tako npr. Marta Jerebic brez sence kriticnosti v Ognjiscu predstavi film Wildersa Papez Francisek, moz beseda
Za primerjavo: youtube
Pope Francis: Movie
(Catholics to boycot)
MEFISTO
Danes je Gospodov dan, zato se ne spodobi pisati nelepih besed o levici.
Kak drug dan si bom izbral, da bom pri Bogu sedel na njegovi desnici, pri levici pa v najgloblji temnici.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.